|
ada2 -> RE: novemberke 05 (9.9.2007 21:23:37)
|
zdaj pa:
če bom kdaj govorila, da bi rada še enega otroka me naj lepo prosim ena (ali pa raje kar vse) spomni, da dokler imam to službo to ni mogoče, razen če hočem čez kako leto pristati na psihiatriji.
namreč:
cel dan me ni bilo doma, ker sem cel dan delala. bil je še posebej stresen dan, pa pozna se, da luna nabira in so ljudje razdraženi in....eh, to ni zdaj važno, v glavnem bilo je naporno, ena najhujšin nedelj doslej. pa pridem domov in komaj čakam, da bom šla pod tuš, ampak adam še ne spi, ni še jedel, ni umit, od njega zaudarja polna plenica,....Andrej ga prepričuje, da bi ga vsaj previl, ampak on trmari....ga popokam in pod tuš z njim, pa se ves čas zraven joče, otepa, mokra sva oba, pa še cela kopalnica. končno nama uspe, ga hočem obleči, spet isto, jaz mu oblačim, on si slači....končno tudi to uspe, mu naredim čokolino - vrže vse po tleh....ga popokam, pogrejem mleko in v posteljo z njim....2 minuti tiho, začne klicat....pleza čez ograjo....grem k njemu, mu govorim, da je treba ajat, on vleče odejo in Flokija iz postelje, kaže na veliko posteljo, da bi tam ajal. dobro, si mislim, pa naj mu bo....ga dam tja, on v trenutku dol in v dnevno (pa da bi se vsaj šel igrat, ne on se gre v dnevno jokat)....medtzem pozvoni pri vratih - končno je prišla Nuša (od vikenda pri očetu)....pove, da je lačna, da ati ni pregledal domače naloge, da se hoče tuširat, ker se včeraj ni....ji grem pomagat pod tušom, Adam medtem tuli...ji pogrejem čokolino, medtem Adam odpre zamrzovalnik in razsuje grah...sama sem na robu, da se začnem dreti nad otrokoma, zato se rajši umaknem in pokličem Andreja....odidem pod tuš, da se umirim....medtem se Nuša naje in gre spat....Andrej uspava Adama.....mene pa počasi tudi mineva jeza.....saj bo bolje....
|
|
|
|