Anonimen
|
Sorry, če si to vzela osebno, ker ni bilo tako mišljeno. Spomnila sem se pač, da sem že tisoč in enkrat slišala eno tako glupo izjavo, kar pa ne pomeni, da sem se zdaj nate osebno obesila. Če bi se, bi te omenila poimensko in te po možnosti še citirala. Ok, kakor se komu zdi, ti pač tako čutiš, jaz sem bila pa na drugi strani in gledam na vse skupaj drugače. Jaz sem čutila to na svoji koži, pogovarjamo se pa o tem, da si ti sam samomorilen, in tega ti nisi čutila (na srečo), temveč tvoja stara mama. In poleg vsega sem še poudarila, da govorim na podlagi lastne izkušnje. In ja, so me zmotili tudi kaki drugi zgornji komentarji. In če se zapičim v istega, kot si se ti, Hothien - ne zdi se mi umestno dajati inštrukcij, kako učinkovito napraviš samomor, ker anonimna tega ni prosila. In da pokomentiram še to - ja, najbrž je res to vzbujanje pozornosti. Tudi to je eden izmed načinov, kako samomorilni ljudje iščejo pomoč, pa če se komu to še tako butasto zdi. No, pa da povem še to - ja, vsem ljudem se dogajajo grde stvari, vsi so kdaj nesrečni, ampak nekateri se znajo s tem spopast, nekateri pa ne. Mogoče, ker pač ne znajo, ne zmorejo, ali pa se jim je nakopičilo toliko, da ne zmorejo več. Tudi tu ni umestno govoriti o egoizmu in o tem, da bi se lahko ozrla malo naokoli, če bi jo seveda zanimal še kdo drug. Vsakemu je njegov problem zelo velik. In njegov problem je njegov lasten problem, ne glede na to, da so vedno ljudje, ki trpijo še bolj in vedno tisti, ki trpijo manj. Je njegov problem in njega boli. In da začneš resno razmišljat o samomoru, je ponavadi teh problemov nakopičenih že ogromno, sam pa ne najdeš poti ven, ne moči, da bi si pomagal...
|