|
Anonimen -> RE: neješč otrok_kakšen nasvet (4.12.2005 10:43:12)
|
Moj Jan nikoli ni bil kaj posebej ješč - ne prej, ko je bil dojenček, ne zdaj, ko je 8-letnik. In jaz se s tem nikoli nisem kaj posebej obremenjevala. Vedno sem bila prepričana (in sem še), da otrok sam zase najbolje ve, koliko mora pojesti, da bo sit, in da kljub temu, da tega ne zna izraziti z besedami, to izrazi na kak drug način, ki smo ga starši sposobni dojeti. Zato ga nisem nikoli silila in ga še danes ne. Nikoli nisem zahtevala, da poje celo porcijo, da je ob določeni uri ali kaj podobnega. In ko je bil lačen, je vedno dobil. Sam od sebe je začel jesti ob urah, ko smo jedli ostali, in tudi hrano, ki smo jo jedli ostali, saj nisem nikoli kuhala posebej zanj. Mislim, da zaradi tega danes ni izbirčen, je pa zdaj že toliko star, da pove, katera hrana mu po okusu ni všeč, in tistega pač ne dobi na krožnik. Na srečo je toliko radoveden, da vedno vse prej poskusi, preden se odloči, ali je to dobro ali ne. Ne ocenjuje po videzu ali vonju. Vedno pa je imel tudi na dosegu roke dovolj pijače. In to je bila pri nas vsa umetnost vzgoje okrog hrane.
|
|
|
|