|
Anonimen -> RE: Vsak čas bo DECEMBER... (25.11.2005 12:36:51)
|
Najprej cumi čestitke za diplomo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]
Potem pa en velik HVALA vsem za lepe želje. Kar pa se moje porodne zgodbe tiče, jo bom zaupala vam, ker se že malo bolj poznamo.
Kot že veste, sem imela težave s srbenjem kože in sumom na hepatopatijo. Ko se je približeval 37 teden, ko bi naj prožili porod, so bili izvidi vedno boljši, tako da smo počakali še en teden. Potem je bilo spet malo slabše in se je g. odločila, da bo naš Primožek malo prej pokukal na svet.
V četrtek zjutraj sem bila sprejeta na oddelek in so mi dali tabletko za mehčanje MV. Nič. Popoldne še eno, začeli so se popadki, ki pa jih CTG sploh ni beležil, zato so me poslali spat. K sreči so popadki nehali, da sem se vsaj za silo naspala - v strahu, da bo naslednji dan ista zgodba.
V petek mi je na pregledu g. odluščil čep in me poslal v porodno, kjer so mi še predrli mehur. Spet čakanje na popadke in spet nič. Potem pa infuzija umetnih in vsega je bilo konec v 4 urah. Dobila sem nekaj proti bolečinam, takoj so mi namreč povedali, da z EA ne bo nič, če nisem 100% dogovorjena. Pa sploh ni bilo tako hudo, malo sem bila zadeta, tako da sem vmes kar spala.
Naenkrat pa se je začela panika. Priznam, da se še zdaj dobro ne zavedam, kaj se je dogajalo. Mogoče je še boljše tako. Začeli so govoriti o carskem rezu, porodna soba je bila polna ljudi. Mojemu [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] je začel zelo padat utrip, bil je v stiski, iz glavice so mu vzeli kri za pH. Babica se je odločila, da vseeno probamo potisnit, odprta sem bila že skoraj do konca. K sreči so mi zelo pomagali s pritiski na trebuh, tako da je bil Primož v nekaj minutah na svetu. Verjetno prej, kot bi me sploh uspavali za CR.
Razlog je bil popolen vozel popkovine, ki se je začel zategovat. Na tem mestu se moram res zahvalit izkušeni babici, ki je opazila, da ni vse OK. Primož je hitro prišel k sebi, tako da je čisto zdrav in živahen.
Te zgodbe vam ne pišem zato, da bi vas prestrašila, ampak zato, da vam povem, kako pomembno je ubogat babico in se prepustit njenim navodilom. One že vedo, zakaj nekaj naredijo, pa čeprav je to proti vašim pričakovanjem. Jaz sem si tudi želela, da bi lahko hodila med popadki, da bi rodila polsede,... Pa mi je bilo potem čisto vseeno, čeprav sem morala ležati in biti priklopljena na CTG (še sreča), čeprav sem imela noge dvignjene (v rezervi je bil še vakuum), čeprav nisem imela priložnosti potipat glavice, čeprav mož ni mogel prerezati popkovine,... To sploh ni pomembno, pomembno je to, da se rodi zdrav otročiček. In veste kaj - bolečino res pozabite v trenutku!!!
Drage decembrke, približuje se najlepši mesec v letu. Naj bo tak, kot si želite, naj se izteče srečno. Bila sem v Mercatorjevi porodni sobi, ki jo spremljajo napisi: NAJ SE RODI SREČA.
|
|
|
|