snorlax
|
Gina, pred tabo kapo dol. Ti si itak fenomen, vzor vsem tu na RR. Občudujem tvojo samozavest, imaš jajca, bi se reklo po domače. Tudi moja zgodba je podobna, samo da se tudi jaz nisem zoperstavila, ker si nisem upala. Pri nas je bila situacija taka. V ožjem kolektivu nas je bilo 5 babnic, ki smo se super razumele in se družile tudi privat. Včasih smo se tudi kaj sporekle, a kmalu pozabile in življenje je teklo dalje. Potem je prišla ona.. Drugačna od nas, lepotica na prvi pogled, znala je šarmirati ljudi (beri moške oz. šefe), znala se je izivalno oblačiti, reči pravo besedo na pravem kraju ob pravem času.... Postala je šefova ljubica. O, tedaj so prišli hudi časi za vse nas. Vsaki se je na samem prilizovala in si jo spravljala na svojo stran. Kot pajkovka je predla niti. Za delo se ni menila dosti, saj ji ni bilo treba delati, za šefa je bilo važno, da jo je samo videl vsak dan in da ga je gledala s tistimi nedolžnimi (beri hinavskimi očmi), nosila minice in glooooboke dekolteje. Vse njeno delo smo opravljale me. Če se je katera pritožila šefu, je dobila kazen, ampak ne odkrito, tako hinavsko, čez par dni, npr. nisi mogel dobiti dopusta, takrat ko si ga rabil ali pa še več dela, pa si bil kljub temu najbolj len... Gorje tisti, ki se ji je postavila po robu. Nekatere so videle, da jim bo bolje, če držijo z njo, tiste so imele veliko ugodnosti - privat stvari so urejale med službo, vsak mesec denarne nagrade - stimulacije... Druge, ki smo kljubovale, smo trpele... Vedno sem bila na sestanku omenjena kot tista, ki nič ne dela, največ čveka, kliče privat s službenega telefona... Ravno takrat mi je umrla oseba, ki mi je bila zelo blizu, kar me je še dodatko psihično potrlo. Skratka vse skupaj me je privedlo tako daleč, da sem se morala naročiti pri psihiatru. Možu sem rekla, da bom pustila službo, pa če bomo jedli samo krompir in zelje... Vsak dan sem jokala na poti iz službe in ponavljala jo v mislih zmerjala z besedami, ki niso primerne za javnost, da sem se do doma malo olajšala in se nisem preveč znašala nad svojimi najdražjimi. Skratka, v meni je tlelo od sovraštva, maščevanja, nemoči, krivice... Rotila sem boga, če je kje, naj mi pomaga. Potem se je čez noč obrnilo. Našla si je drugega ljubčka, boljšega, vplivnejšega, na višji inštanci.. in potem še boljšega in boljšega... Začela je sama pljuvati po prvem ljubčku, ki ji je bil v bistvu odskočna deska za kariero... Žalostno pri vsem tem je, da ga je zavrgla kot umazane nogavice, a se on še vedno plazi za njo in dela zanjo stvari, zaradi katerih bi lahko tudi letel iz službe. Tedaj se je tudi v meni nekaj obrnilo. Začela se mi je smiliti. Pomislila sem, da je ta ženska v resnici eno ubogo revše, na videz sex bomba, v notranjosti puhla, brez duše, brez osebnosti... Nikoli ne bi želela biti takšna, pa tudi, če vedno potegnem takratko. Od takrat naprej se pogovarjava normalno, tudi nasmejiva se včasih skupaj, le osebne stvari zadrživa v glavnem nekako za sebe. Tako odgovarja obema, delo spet teče normalno, odnosi so se dosti izboljšali. Ne bom rekla, da hodim z nekim groznim veseljem v službo, ampak z odporom pa tudi ne. In, če sem ji odpustila.....? JA, SEM JI. In z duše se mi je odvalila ogrooomna skala. Takrat sem na lastni koži spoznala, da je sovraštvo najhujše čustvo za tistega, ki sovraži. Ampak do tega spoznanja se moraš dokopati sam. Srečno!
_____________________________
LANI: - 18 KG LETOS: ????
|