Anonimen
|
Mujcek, da ne bom komentirala ostalih, ker mi je brezveze..... men se je zgodilo pri obeh nosečnostih nekaj podobnega.
Prvič sem zanosila, na dan ko je moja prjatlca imela ss. Bilo mi je grozno. Smo se ravno menili za morje, pa sem jo klicala da se zmenimo dokončno kako in kaj, pa jo najdem doma na bolniški..... šli smo na morje, ona mi je celo pot jokala ker je imela krče zaradi krčenja maternice...... jaz sem jih imela zaradi širjenja...... sem jo tolažila a u bistvu sem sebe...... Pa ko sem ji čez 3m povedala da sem noseča ni bila huda ali karkoli drugega, pravzaprav sem bila med prvimi, ki sem zvedela za njeno naslednjo nosečnost, tam ene pol leta po ss.... na srečo je bilo potem vse ok.
Sedaj sem zanosila ko je prijateljica bila v prvem postopku za epruveto.... prej sta se matrala, pa dala inseminacijo čez pa vse to. Mene je zbrala za tisto ki jo je klicala po vsaki stvari in meni je bilo čisto grozno ko me je klicala, da je dobila tardečo. Sem se ravno pripeljala v službo in sva jokali v telefon..... sem pol ure po klicu še vedno sedela v avtu. Res mi je bilo hudo, bi pa imeli rok 14 dni narazen, tako da sem ravno takrat zvedela da sem noseča............... Pa sem ji povedala en teden preden sem ostalim prijateljicam, bila je najbolj grozna stvar na svetu..... res hudo, a je sprejela ok, je rekla da se je pomirila, da pač se je sprjaznla s tem, da tako pač žal je. Sedaj je zopet v postopku in me spet obvešča kako poteka zadeva, jaz pa držim pesti.
Kaj vem, saj je hudo. Meni, nje..... mal je zadrege ko se srečava, jaz pač nekako ne želim omeniti otroka, a vedno vpraša kako in kaj, jaz jo vprašam kako pri nje, če govori o tem prav, če ne tudi prav..... pač življenje je kruto a tudi lepo. Vsak da kaj skoz, kar drugi ne damo in vsak ima kakšno tragedijo v življenju. A meni se zdi, da pač moramo uživati v tem kar imamo in pustiti naše tragedije za sabo. In ne smemo se čutiti krive za to ker jaz imam trebuh, prjatlca pa pač ne..... Ja drek, ma že ona kaj takega kar jaz nimam, pa kaj čmo.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
! 
in seveda je ostala brez bebike. Ko me je zagledala so jo oblile solze, jaz pa sem se počutila verjetno še slabše-počutila sem se krivo, da sem jaz srečna... Saj če bi se spomnila, da ona tam dela tja sploh ne bi šla 
. 
