ily -> RE: Kje sem zgrešila? (27.10.2005 13:45:20)
|
Najprej naj te še jaz pomirim: bo minilo. Zagotovo. Sploh zato, ker je prišlo kar ˝od enkrat˝. Taka stvar mine, vem iz izkušenj! Moja Pika je stara sicer 2 leti in 8 mesecev, ampak se spomnim, da je bil v tem obdobju, kot ste zdaj vidve, tudi ˝križ˝[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image]. Pa je minil! No, pa da te ˝še malo bolj potolažim˝ za naprej. Naša je zdaj v ˝drugem obdobju vztrajanja˝, ki se pojavi med drugim letom in pol in tretjim letom! Zdaj pa tudi jaz vidim, kaj pomeni imeti trmastega otroka! Imam tudi včasih polna usta ˝tistega˝ kruha[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]! Pri nas je včasih prišlo tako daleč, da sva obe jokali (beri: trmoglavili), ker je enostavno ni mogel nihče obvladati. In sem se tudi počasi začela sekirati: Pa kaj delam narobe? Pa sem bila veliko z njo, pa sva se vse pomenili, pa sva se igrali.... Pa kar naenkrat spet neki ˝ritual˝. In potem sem začela brskati za literaturo in našla nek članek, kjer je pisalo, da so to pač normalna obdobja otrokovega razvoja, pri enih zelo izrazita, pri drugih manj, pri tretjih pa sploh ne. Da otroka v teh obdobjih spravi s tira že najmanjša stvar, ki ni običajna, ki ni rutina in ni bila predvidena, v njegovi glavici, seveda. Edini način je, da stvari blažiš, da ne vzkipiš, da malo popustiš in potem s časoma mine. In nakoncu je pisalo tisto, kar je bilo meni v največjo tolažbo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image], pa upam, da tudi drži: povdarjeno za vse tiste starše, katerih otroci so zelo trmasti in vztrajni, da pač otrok na tak način izraža svojo voljo, ko se začne zavedati samega sebe. In da je pač dobro in dobra popotnica za življenje, da otrok ve, kaj hoče - kar je verjetno res, da je bolje kot to, da nima svoje volje, da nikoli ne trmoglavi in sploh ne izraža svojih zahtev. No, našo Piko zdaj počasi mineva, ampak se mi pa zdi, ko jo včasih gledam in potem premišljujem, da se res nekako zdaj oblikuje v osebnost... Ne vem, kako naj povem... Dobiva karakter. Tako da, dajmo se malo ˝potolažiti˝ s tem, da bodo pa ti naši sončki enkrat v življenju načelni ljudje! Tudi to nekaj šteje, kajne!?! Pa čim manj slabe volje in obtoževanje sama sebe! Bo kmalu bolje, sigurno!!!!
|
|
|
|