|
Anonimen -> RE: Kako bi ve reagirale? (28.10.2005 9:53:21)
|
Še neki bi razložila. V njegovi družini so navajeni tako, da se on ni nikoli zase postavljal, je pa edinec. In ko sem se jaz parkrat zase potegnila, so bli vsi kr malo začudeni, kao poglej jo, kako se postavlja!
Odločila sem se, da pustim. Vendar prvič, zadnjič in nikoli več. Sem mu povedala, da naj naslednjič take stvari že v kali zatre in da naj to sploh ne pride do mene. Ter, da nikoli, NIKOLI VEČ pa jaz ne bom naredila njima kakšne usluge. Vsaj ne zastonj!
Zdej me lahko obsojate, če hočete, vendar nisem hotla vašega mnenja zato, da naredim, kar mi boste vi rekli, rabila sem le potrditev, da mislim pravilno. In da nisem jaz čudna.
Popustila bom pa izključno in samo zaradi mojega, ker je pač treba delati kompromise in mi je res težko, da ga tako prizadanem. Ranjen bo spet le moj ego.
Čedalje bolj se mi namreč situacija z njegovimi starši kristalizira in ugotavljam, da fant ni bil deležen kake večje pozornosti in ljubezni kot otrok. Sploh fotr mu nikoli ni rekel NIČ lepega, prijaznega. Bi prej rekla, da ga podcenjuje, čeprav je tak fant, da bi si ga želela vsaka mama in vsaka tašča. Včeraj mi je to rekla prijateljica in mi je dala zelo misliti. Da se najbrž boji, da bo izgubil še te malo ljubezni in naklonjenosti, če se jima bo uprl. In tudi priznal mi je včeraj, da se boji, da potem ne bosta z njim sploh hotela govoriti. Ker njegova mami zelo rada v njem zbuja občutke krivde, če kaj ni po njenem. In ker ga jaz že od vsega začetka najine zveze (več kot 7 let) učim in spodbujam, da naj se le postavi zase, me ne mara ravno preveč.
Kot otroku mu niso nikoli veliko stvari kupili, vedno mu je kupovala le stara mama iz Nemčije (cote, boarda, skate,...), njegova mami je pa oblačila sebe, saj je blazno rada "zrihtana" (za moj okus je smešna, saj je stara čez 40, pa se oblači kot najstnica -popek ven ipd).
Jaz se vam najlepše zahvaljujem za vaša mnenja, čeprav bom zdej naredila nekaj proti svojim načelom. Prijateljica mi je rekla, naj ga ne silim, da mora sam gor prit in sam ugotovit, kakšna sta, in da samo izkoriščata. Če pogledam iz njegovega zornega kota - tudi meni ne bi bilo vseeno, če bi bila moja starša takšna.
On se namreč zaveda, da ga jaz ljubim brezpogojno, za starša pa očitno ni prepričan. V bistvu zelo žalostno, kajne?
|
|
|
|