|
brianna -> Brianna in Janže-najina zgodba (22.10.2005 10:29:37)
|
Pozdravljene forumovke, še posebno tiste, ki so držale pesti in navijela za naju!!!
Brianna in Janže sta doma!!!!!
To je bil najlepši dan, ki sem ga doživela v svojem življenju. Kot obljubljeno, sem ob priliki prišla na forum, da povem, kaj in kako se je dogajalo. Nekatere veste, da sem spraševala, če je prekomerno srbenje kože nevarno za nepravilno delovanje ledvic in kako naprej. No, pri meni to ni bil vzrok prezgodnjega poroda.
V četrtek sem imela kontrolo in sem bila odprta že dobra dva prsta, zato me je moj gin. Zadržal v bolnici. Začeli so mi tudi dajati inekcije za hiter razvoj plučk. V četrtek in deloma tudi v petek, je bil naš fant živahen v bušiju, tako kot prej, potem pa se je njegovo stanje začelo umirjati. Do takrat se nisem ustrašla, ker sem imela vsak dan tudi 2x CTG, kjer sem poslušala najlepšo melodijo, melodijo srčka mojega sončka J.
V petek popoldne in v soboto, pa se moj sonček ni več tako zelo oglašal z brcami in me je postalo strah, kar sem omenila tudi na viziti. Odgovor takratnega dežurnega gin. je bilo, naj od 09.00 do 21.00 štejem gibe, če jih bo 10 ni panike. Ker pa okoli 14.00 ure, jaz nisem naštela niti dva poštena giba, sem zahtevala pri sestrah posvet z gin. Tam sem mu povedala, da meni stanje mojega otročka ni všeč, da sem pred dvemi leti že izgubila punčko rojeno v 34.tednu in še enkrat take izgube ne bom preživela. Gin. me je nekaj pomirjal, me miril in prepričeval, naj ne delam panike. Potem me je dal na CTG, kjer je sam ugotovil, da se je naš fant resnično umiril. Proti večeru sva šla še na UZ, srček je bil lepo, samo vitalni znaki otročka so bili skoraj neprisotni. Ko je porukal trebuh, se malček v meni za to sploh ni zmenil L. Poklical je v Ljubljano, opisal moje stanje, se zmenil za sprejem in z rešilcem so me odpeljali v LJ porodnišnico.
Tam me je sprejela malo starejša, ampak zelo prijazna dr. Kavčičeva. Ponovno me je pregledala, naredila UZ, otroček je bil še kar miren. Odpeljali so me v porodni blok, kjer sem bila eno uro priklopljena na CTG, ker niso želeli delati carskega reza, upali so na izboljšanje stanja v maternici. Pa ni bilo tako. Našemu Janžetu, je začel padati srčni utrip in tako so v roku ene minute, okoli mene plesale sestre, zdravniki, me špikali, brili, razkuževali in pripravljali na CR. Ekipi, ki je bila z mano, najlepša hvala, kajti rešili so mojega fanta in ob 22:55 je na svet prijokal naš Janže, težek 1500g, „velik“ 41 cm, črnolas in takrat glasen deček J. Presrečen ati, ga je videl takoj, bil z njim ob inkubatorju, ko so mamico še šivali skupaj. Potem pa je prišel k meni, ko sem se zbudila in mi dal najslajšega lubija v najini skupni poti, kajti končno sva tudi midva doživela trenutek sreče, sreče starševstva. Čeprav bi se lahko spet končalo tragično, na to raje ne pomislim več, kajti z nama je prekrasen fantič, ki danes meri že 45 cm in je 2090g težak!!!
Janže je zelo priden otroček, če odmislim krče, ki naju počasi začenjajo spremljati. Pokazal je veliko voljo do življenja, kajti prve tri dni je imel kar močno dihalno stisko, katero je hitro premagal. Naj priznam, da si tiste prve dni sploh nisem upala verjeti, da ga imam. Sedaj si ne znam predstavljati dneva brez njegovega joka čez dan, ko opozori na lakoto in prede zraven ob hrani, kot mali mucek. Hitro je začel jesti na flaško, kasneje dojko, prišel k meni na oddelek, kjer sva po 5 dneh lahko odšla domov.
Iskrena hvala še enkrat vsem, ki so držale pesti za naju in so nama zaželele veliko lepega. Življenje je lahko tako lepo, ko vidiš, da so na svetu tudi taki, ki jim ni mar za tebe, za otročka, za soljudi. Ob priliki bom naredila tudi album, ko bo čas dopuščal, do takrat pa vsem lepo nosečnost in čim manj zapletov.
Naj vas čuvajo angeli, tako kot je nas čuval naš angelček Anemarie.
Prijazen pozdrav,
Brianna, Janže in presrečni očka!!!!
|
|
|
|