Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: mamči
Ja, tud moj dragi je bil pravi mali pubertetniček- ni kradel, drog nikoli ni jemal, bil tud brez pravih staršev, ampak prelutal je pol sveta, vse deklice lepe so ble njegove, alkohol zvesti tovariš, nobene resnosti, bog ne daj resne zveze, kup "frendov".... Tako, da on jo tud malo zastopi in sta nekje ista po duši. Samo nobeden, ki je kdaj zabredel ne zna povedet, zarad česa se je pol obrnilo na bolje.
Kaj je to, kdaj se obrne in zaradi česa, al kar enostavno nardi klik.
Hmmm, saj ne vem, kaj naj ti rečem... Jaz sem bila na tem, da se fentam, ker sem imela resnično, ampak resnično dovolj svojega usranega življenja. Potem smo doma dobili brejo psičko in dva od njenih mladičkov sta danes moja. Onadva sta tisti glavni razlog, da sem živa, pa se mogoče zdaj komu to čudno sliši. Toliko brezpogojne ljubezni, kot sem je dobivala (in je dobivam) od njiju in koliko jaz čutim do njiju ljubezni in odgovornosti, to me je držalo pokonci. Ne vem, kdo mi je že enkrat rekel, da sta mi ta dva psa naredila več dobrega kot bi mi lahko kdajkoli vsi psihologi in psihiatri. Samo pri meni je delovalo to, da sem že od nekdaj mahnjena na živali. Če nekdo ni, potem mu to verjetno ne pomaga dosti.
Še vedno sem vedela, da imam svojo svakinjo (katero sem omenila že zgoraj). Res da ni imela več toliko časa in energije zame, ampak vedela sem, da se lahko nanjo obrnem, če bom res rabila. Tudi ona mi je že enkrat rešila življenje. Mogoče lahko rečem tudi, da dvakrat, ampak to je dolga zgodba.
Mogoče mi je pomagalo tudi to, da me je brat vrgel iz stanovanja in sem se morala znajti, nekak mi pa ni v krvi, da bi se kar predala in potonila, pa me je ta trma obdržala pokonci.
In na koncu koncev se je našel nekdo, ki me je imel res rad, tako kakršna sem, ki se je znal pogovarjat z mano, ki me je čutil, ob katerem se nisem rabila pretvarjat...
Pa k sreči sem imela tudi dva zelo dobra prijatelja (par), ki nikoli nista bluzila tako kot jaz in sta mi tudi bila neke vrste vzgled...
Če tako pogledam, sem vedno imela vsaj nekoga, po katerem sem se zgledovala, pa tudi če mi ta oseba ni bila preveč blizu, v smislu, da ni imela časa zame ali se pač nismo videvali.
Če se še kaj spomnim, kaj je meni pomagalo do pozitivnega preobrata, ti še napišem. V bistvu je itak vse skupaj napisano zelo v grobem, ker za detajle lahko knjigo napišem, ampak upam, da ti bo to kaj pomagalo v zvezi s tvojo nečakinjo. Sicer je vsak človek osebnost zase in moje "metode" pri tvoji nečakinji mogoče ne bojo delovale, ampak upam, da ti bojo pomagale pogruntati kako pravo smernico.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Hvala punce za mnenja 
. Predvsem tebi Tašonka, ker si mislim, da teh stvari ni kar tako lahko ven povedat. Naj povem, da se je tud naša mala probala fentat, živali ima sicer rada, ampak odgovornosti zanje noče prevzeti- za razliko od mene, ki sem čist nora na njih. Doma mamo psa, mačko, činčilo, pa jih skoraj ne opazi. Lani sem imela mladička maltežanko, pa smo v službi delali po cele dneve- sem jo prosila, če jo lahko malo pelje ven, pa da bi bila malo z njo... pa nič, nazadnje sem jo bila prisiljena za drobiž dat od hiše 
