reševanje konfliktov (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Od šolarčka do šolarja



Sporočilo

tinca35 -> reševanje konfliktov (13.10.2005 10:28:49)

Zanima me vaše mnenje glede te situacije v šoli.
Mojega sina je sošolka izivala tako, da mu je stopala po po nogi.
Sin jo je imel zadosti pa jo je udaril. Ona v joku k učitelici zatožiti. Učitelica je kaznovala njega nje pa ne.
Bila sem na pogovornih urah pa sem jo povprašala če se je pozanimala zakaj jo je udaril.Učitelica je povedala da nima časa raščiščevati kdo je kri in kdo ne. Kaznuje tistega ki je zadnji kaj ušpičil.Moje mnenje sem ji tudi povedala.




nejcko -> RE: reševanje konfliktov (13.10.2005 12:34:04)

Stopiti oz. stopati nekomu na nogo ali ga kakorkoli drugače izzivati je zame bistveno manj hudo dejanje kot nekoga udariti. Torej reakcija tvojega sina je bila v tem primeru neprimerna in grda. Ker pa imam sama sina, star je sicer šele 4 leta, ki tudi na vse neprijetnosti reagira večinoma z udarci, sem si zadala nalogo, da ga naučim, kako se braniti z glavo, pametjo in razumom. Upam, da se ga bo kaj prijelo.

Vsekakor pa je bila reakcija učiteljice povsem napačna, ampak od daleč je lahko soditi. Vedeti moraš, da učitelji MORAJO reagirati na nasilje v šoli, kako pa take spore rešujejo, je odvisno od vsakega posameznika. Najlažje bi bilo reagirati tako, kot sicer reagiramo doma med bratskimi spori - zamižati na obe očesi in naj se zmenita sama; odstraniti jabolko spora itd. Ampak učitelj tega ne sme in ta način tudi staršem gotovo ne bi bil všeč.

Sama bi se pogovorila z obema učencema in obema dala vedeti, da sta ravnala narobe. Deklici bi razložila, da če je sama nesramna, potem lahko pričakuje, da bodo tudi drugi do nje nesramni, in da tako kot sama ne mara, da ji nekdo nagaja, tako tudi drugi tega ne marajo.
Dečku pa bi povedala, da je bilo njegovo ravnanje povsem neprimerno, da nasilje ni sprejemljivo nikjer, sploh pa v šoli ne. Hkrati bi mu nakazala, da ga razumem, ker nihče ne more prenašati nesramnosti nekoga drugega v nedogled, vendar pa da se mora naučiti braniti na drug način in ne z udarci (sploh nad nekom šibkejšim). 
Med drugim bi mu predlagala, naj drugič deklico opomni in ji pove, da jo bo naslednjič zatožil učiteljici. In ko bi prišlo do naslednjič, jo lahko mirne vesti zatoži.





Anonimen -> RE: reševanje konfliktov (13.10.2005 16:23:12)

Nejcko, običajno tudi sama postopam po takšnih metodah, kot si jih zapisala. Ampak pri nas v razredu imamo pa učenca, ki se resnično rad norčuje iz sošolcev in ko me med petminutnim odmorom ni (zamenjam dnevnik in čisto nič drugega), se običajno stepejo. Ko razčiščujemo stvari, ugotovimo: spet je bil Miško kriv (ime je izmišljeno), ker je izzival, potem pa hodil tožit, da ga tepejo. Seveda se pogovorimo, kako bi lahko izzvani potem ravnal, namesto da bi pretepal... običajno, če koga kaznujem, kaznujem oba.

Ko je pa moj mož nekoč obema takima učencema dal domov podpis, pa je izzivalkin oče napisal, da ima njegova hči vso pravico, da učencu nagaja, ga pretepa in da ima vsa pooblastila, da se pred njim brani.

Zadnjič je mož zamižal na obe očesi, ko je deklica prišla tožit, da jo je tisti sošolec udaril. Ve se namreč, da je zmeraj ona povod, da pride do nasilja. Gledali smo jo skrivaj iz razreda, kako je izzivala in kaj vse je rekla temu učencu, potem ko jih je pa dobila in ko je zagledala učitelja, pa jok in takoj tožit, kako je uboga.



Gina -> RE: reševanje konfliktov (13.10.2005 20:56:06)

Nekaj mi je pri celi stvari čudno, ne razumem: a tebi se je prav zdelo, da ga je udarila, zato ker ji je po nogi hodil? Mislim se ti je zdela pravična kazen? Če bi ti moža malo hecala, ker bi ti bilo dolgčas, pa ga malo požgečkala (kar je približno enako fizično nasilje, kot hoja po nogi), ker bi rada njegov čas pridobila in pozornost, in bi te on veselo zato udaril, a bi se ti zdelo prav?

No, jaz se ponavadi pozanimam, kaj je bilo. Vsak pove svoje. Potem pogruntamo, zakaj je nekdo sploh drugemu hodil po nogi. Nemalokrat je vzrok ta, ker ga niso hoteli sprejeti v družbo. Zakaj ga niso hoteli sprejeti, se igrati z njim? Tu sta dva možna odgovora: načeloma jih motijo vsi otroci, ki se ne podrejajo njim, kot šefom skupine, ali pa jim ta otrok vselej nagaja. Glede na to, se dogovorimo, kako bomo naslednjič reagirali. Oba vadita besedno, kaj bosta rekla, ponovita svoji ugotovljeni možnosti in to dobesedno, kaj bosta povedala naslednjič, da bo stvar drugače speljana, brez nasilja. POtem pa vendarle včasih, kljub vsemu rečem tistemu, ki je udaril, naj za nekaj časa sedi ob meni, zato da se bo lahko toliko umiril, da ne bo ogrožal še koga, pa tudi zato, da bo videl, da tepež prinese nekaj, kar ni fajn - (posledico), ne obrodi samo dogovora, da bo bolje in s tem nagrade za to, kar je naredil. Zakaj samo tistega, ki je tepel? Zato ker nikoli, pod nobenim pogojem ne sme prvi udarit. Najprej moram zagotoviti varnost vsem otrokom in tega ne smem tolerirat.  Če bo pa udaril prvi nekoga na cesti, je v življenjski nevarnosti. Ni fajn, če se nauči tako reagirat. Druga stvar je obramba. Tepst se pa ne sme pustit.

Zdaj pa še k enemu problemu. Problemu staršev. Zakaj se je tvojemu otroku zdelo grozno, ker je imelo pretepanje, ali 1x udariti sošolca, da se lepše sliši, zanj posledice? Sicer je odvisno, kakšne posledice je zato imel, ampak če bi otrok redno imel posledice doma za tako vedenje, se mu en bi zdelo nič nepoštenega, kar se mu je zgodilo v šoli. Slej ko prej bi se naučil, da se pretepanje ne izplača, pa še to, da se da drugače in še to, točno kako se da. Jaz res vedno predebatiram, kako bo naslednjič nekdo reagiral in vedno ponovijo "svojo" ugotovitev. Pomaga. Zihr. Sicer nekje kratkoročno, nekje dolgoročno, odvisno od stvari, ampak pomaga.



Stran: [1]