Da (ne) bi bili podobni svojim staršem... (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo


Anonimen -> Da (ne) bi bili podobni svojim staršem... (13.10.2005 0:53:58)

Ja...
Ko takole berem RR, imamo vsi takšne ali drugačne probleme s svojimi starši. Če ne z njimi, pa s partnerjevimi, ali pa on z našimi. Ali pa naši otroci z enimi od njih. Nekaj je zagotovo pri vsakemu...
Kaj je tisto, kar nas moti pri njih? Kaj takšnega počnejo, pa naj po našem mnenju ne bi smeli? Česa ne počenjo, pa bi po našem mnenju morali? Kot starši? Kot starI starši?
V čem smo jim mi podobni? Pa jim ne želimo biti? In v čem jim nismo, pa bi radi bili?




Iren@ -> RE: Da (ne) bi bili podobni svojim staršem... (13.10.2005 1:23:59)

Lahko bi bili bolj na easy;
manj zaskrbljeni, manj pokroviteljski in bolj flegmatični ter fleksibilni.




anajmad -> RE: Da (ne) bi bili podobni svojim staršem... (13.10.2005 4:44:41)

Na žalost,sej jst ko opažam sem vse bolj podobna.Kot mulka,sem si zmeraj govorila,da ne bi bila takšna,ampak....Malo se bremzam,v nekaterih stvareh vsaj nisem tako nazadnjaška,kot so bili oni in tudi opažam,da veliko bolj prisluhnem moji hčeri,kot so oni meni.Sploh v teh kritičnih letih pubertete,ki jo preživlja moja hči.Ko pomislim,da sem se zapirala v sobo,se skrivala pred njima,nikoli zaupala ni bilo prav.Moja hči mi zaupa vse,vsaj mislim.Prvo pove meni in mi nič ne prikriva,čeprav ve da včasih mi dvigne visok pritisk,ampak raje imam,da je tako, kot eno prikrivanje.
Samo lahko rečem,da imam zdej,ko imam družino boljši odnos s starši,kot sem ga imela npr. pred 20 leti.Vse se z leti spreminja,tudi mi.
en lp[sm=morje.gif]D.




CUKRČEK -> RE: Da (ne) bi bili podobni svojim staršem... (13.10.2005 6:32:55)

Z mojimi starši se drugače dobro razumemo, samo vseeno me motijo določene stvari.

Pri mami me najbolj moti, da vedno skritizira stvari, za katere se odločim.
Pa naj gre za čiste malenkosti in bedarije. Midve delave skupaj v službi in če recimo rečem, da vzamem dopust že začne: pa takrat je največ dela, pa zakaj ravno takrat... Jaz povem, da mi dopust pripada in grem.

Potem recimo, če kuopim kaj novega za obleči me že začne ogledovat in komentirat. Takrat bi ji zavila vrat. Ko tako glupo ocenjujoče gleda. Ali pa ko pridem od frizerja ima tak pogled, kot bi se ji kaj hudega zgodilo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]

Moti me že od nekdaj, da nikoli ni znala pohvalit nas-svojih otrok.....vedno so bili vsi okrog lepi, pridni v šoli...samo naju ni nikoli javno pohvalila, kot bi jo kdo požrl, če bi svoje otroke pohvalila.

Pri fotru me pa najbolj moti, da se on uleže na kavč in komandira......pojdi to, pojdi ono, daj mi očala, prinesi mi za pit.... Grrrr

Upam da se bom vsaj v teh stvareh, ki sem jih naštela, razlikovala od njih, da ne bom vedno gledala na to, kaj bodo  pa drugi rekli...




muki1 -> RE: Da (ne) bi bili podobni svojim staršem... (13.10.2005 7:46:14)

Hmmmm.
Tašča: Še kar vredu, o določenih stvareh se lahko pomenim z njo več kot z mamo, je odprta, razumevajoča.Moti me, edino to, da miljonkrat poslušam ene in iste stvari, ampak to je že pogojeno z leti ( bliža se 60, saj to še ni dosti, a ne?)
Tast: Tudi ponavlja zgodbe v nedogled in preveč sili s hrano. Ker sam rad papca, misli, da je tudi ves ostali svet srečen le, če prežvekuje, tako da bi tam morali nonstop nekaj jesti in to me nervira.
Mama: Ta je poglavje zase. Angel in hudič v eni osebi,tako bi jo najlaže opisala. Ma, ne vem, če se mi da, enkrat drugič bom o tem....




Anonimen -> RE: Da (ne) bi bili podobni svojim staršem... (13.10.2005 7:47:19)

Mene pa čisto nobeden ne moti oz. živcira. Čist zares ne.




Anonimen -> RE: Da (ne) bi bili podobni svojim staršem... (13.10.2005 7:50:25)

 
Vsakega moti le tisto, kar je njegov osebni problem..
Torej ko najdes nekaj, kar te moti.. je 100% tole v tebi..

In ko nekdo nekaj naredi ali nekaj rece.. to se ni problem za nas.. ker to itak on pocne.. nasa reakcija na ta dogodek je lahko problem.. sam dogodek pa nikoli...




viv_ -> RE: Da (ne) bi bili podobni svojim staršem... (13.10.2005 8:23:59)

Mene tudi nič ne moti. Ne bi imela nič proti, če bi bila taka kot moja mati - no njena slaba lastnost je obsedenost s čistočo -to pa mene ne more zagrabit, ne v taki meri.




karmy -> RE: Da (ne) bi bili podobni svojim staršem... (13.10.2005 9:16:18)

jzt ne maram pr svoji mami da je tako ukazovalna...če ni po njeno je ogenj v strehi... zato se je mogel moj brat odselt in jaz... nisva več plesala kukr je ona igrala...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]  jzt sm že po naravi uporniška, in sem izredno malo podobna moji mami... včasih mamo celo ista mnenja...ampak mam tak občutek da mi ona hoče urint svoje življenje v moje... ker vsakič ko imam kakšnega tipa...ga prekomentira, da bi bil lahko boljši in to in ono... najdi si takšnega in takšnega...in seveda...jzt znorim... mam včasih tak občutek da ni glih mela pretiranega veselja se z mojim fotrom poročit... ampak v tistih časih si se mogu poročit takoj k je ženska zanosila...

moj fotr pa je taka copata da je kar joj... sm da ni krega pr bajti vse naredi... in da dobr je... oz. odkadar so mu odkrili starostno sladkorno, ne sme marsikaj jest kar je prej oboževal, in ga to vidno nervira... in potem je tukaj kreg doma... sm to je redko..

jzt se ne morem poistovirit z nobenim od staršev, ker sem preveč drugačna..tud z moji brati smo si popolnoma različni...edino najstarejši je še večji upornik kot jaz... dosegel je uspešno računalniško firmo in pred tem se odselit od doma pr 18 - ih... kot v starih časih...sm različne situacije so bile...




baguSka -> RE: Da (ne) bi bili podobni svojim staršem... (13.10.2005 9:20:52)

IZVIRNO SPOROČILO: Tjazy


Vsakega moti le tisto, kar je njegov osebni problem..
Torej ko najdes nekaj, kar te moti.. je 100% tole v tebi..

In ko nekdo nekaj naredi ali nekaj rece.. to se ni problem za nas.. ker to itak on pocne.. nasa reakcija na ta dogodek je lahko problem.. sam dogodek pa nikoli...


Točno tko. Sej je razumljivo: če ti nekdo para živce, je tvoj problem in ne njegov. Simpl ko pasulj.




zoya_ -> RE: Da (ne) bi bili podobni svojim staršem... (13.10.2005 12:02:28)

Mene na moji mami ni nikoli nič motilo... Žal je sedaj [sm=angel.gif], čist prekmalu me je zapustila, venda če bom vsaj pol takšna kot je bila ona, bo moj otrok imel dobro mamo...
Moj očim... hja to je pa druga pesem. Nikakor ne prenese, da bi imela jaz kaj prav oz. da bi vedela kaj več od njega, pa čeprav mu lahko predložim vse argumente in dokaze, bo on itak najbolj pameten in ej... sploh se mi ne da ukvarjat ne pogovarjat več z njim. Nikoli me ni sprejel, čeprav me je posvojil (verjetno zaradi moje mame, ker sicer ne bi prišel do nje)... zato se jaz po otrocih od mojga trudim na vse pretege, da ne bi občutili tega, kar sem doživljala jaz... neko sovražtvo.... Mislim, da če imaš ti nekoga res rad, potem imaš rad vse, kar je z njim povezano. Tako da tle pol pride, da je moj očim en velik hinavc in je to tud že dokazal marsikdaj...




mojamura -> RE: Da (ne) bi bili podobni svojim staršem... (13.10.2005 12:07:07)

Z mojo mamo ni bilo lahko živet pod eno streho...saj ne da bi bila slab človek, očitno sve si tako različne ali pa (bognedaj)podobne po karakterju, da enostavno ne moreve skupaj funkcionirati. Tudi ona mene in moja brata ni nikoli pohvalila, vedno je rekla le tisto kar smo narobe naredili. Moj oče je pa preveč vase zaprt, oni varnostni ventil, ki včasih more popustiti pod pritiskom jeze, mu je preveč zašraufan...to ni ok! Sicer je pa dobričina, kar ga večkrat tudi tepe. Po moje gre za prepad med generacijami, kjer se giblje časovno obdobje nekje med 20 in 30 let, kar pa pripelje tudi do drugačnega stila življenja, tehnike etc. (npr: naši starši niso meli kompičev, mobilcev in bankomata, pa deljenega delovnega časa ni blo, pa vsi so službe meli pa bla bla bla) Vbistvu nimam problemov s tem, da ne bi želela biti podobna svojim staršem, ker tiste stvari,ki so me pri njiju motile itaq drugače delam. Npr.: o spolnosti se nismo v najstniških leetih nikoli doma pogovarjali, to je bila tabu tema. Zato sem si pa vložke pri 11-ih letih narobe dajala v sp. hlače. Bili so to rumeni ONA vložki (te še ni bilo always) in sem si jih zalepila na tamalo....mater sem bilapametna. Pol smo se pa s sošolkami menile kateri vložki so dobri, pa sem rekla da mi  VIR 80 ali 90 niso tako všeč, kot pa ONA vložki. Moti pa me le to, da ko si jih odstranjuješ boli ko hudič, ker te za kocine lepilo pocuka........[sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif]sil ahko mislite kako so me sošolke pogledale,kot da imam par koleščkov v glavi premalo![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]




mehurčica -> RE: Da (ne) bi bili podobni svojim staršem... (13.10.2005 15:53:27)

Evo, Irena. To kar si napisala, velja za mojga atija.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] NAJBOLJŠI ČLOVEK NA SVETU! Sicer je zaskrbljen, seveda. Kako pa nebi bil za svoje tri potomce. Ampak ni take panike.
IZVIRNO SPOROČILO: Iren@

Lahko bi bili bolj na easy;
manj zaskrbljeni, manj pokroviteljski in bolj flegmatični ter fleksibilni.


Ja, mama pa ima svoje trenutke. Ponavadi jih je najbolje ignorirat.
Pri njej me je vedno motilo to, da je bila PREVEČ flegmatična glede nekaterih stvari-sej ni blo važno, če smo bili otroci zaspani. Ona je bila na obisku in dokler niso vsega spili, nismo šli. Na srečo nas je ati ponavadi prej domov vozil.

Kot drugo me moti to, da se med domačimi ne zna sprostit, tako kot bi se lahko. Sicer se je malo pomoljšala, ampak drugač pa vedno išče neke probleme. Tjažy, pa ne rečt, da sem tudi jaz 100% takšna. Ker ti garantiram, da nisem![sm=hudicek.gif][sm=smiley2.gif]






Anonimen -> RE: Da (ne) bi bili podobni svojim staršem... (13.10.2005 15:55:19)

Moja starša sta ful v redu. Edino mama je preveč natančna, kar se čistoče tiče. Po moje bo ravnokar šla razkuževat ključavnice. Ampak mislim, da se ni za bat, da bi kaj od tega podedovala po njej.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]




taška30 -> RE: Da (ne) bi bili podobni svojim staršem... (13.10.2005 20:32:40)

Mene načeloma noben ne moti. Res. Mami in tašča imajo sicer takoimenovani sindrom starih mam (tako sem jaz to poimenovala) in sicer ob vsaki priliki vprašanje: A kapice ji pa ne boš gor dala? - tud če je 30° v zraku. Meni je to v bistvu zabavno. Od obeh poskušam sprejeti čimveč pametnih nasvetov, nekatere z veseljem upoštevam, druge ne.
Sem pa opazila nekaj in sicer, da določene stvari, ki me motijo pri moji mami, čedalje večkrat tudi sama počnem (in se sočasno zavedam tega paradoksa in jih skušam ne početi).




kapica -> RE: Da (ne) bi bili podobni svojim staršem... (13.10.2005 22:24:03)

Jaz tudi opazam, da sem v stvareh, ki me na mami motijo, podobna ravno njej. In zavestno skusam to zmanjsat na minimum. Drugace pa je mojega brata in mene zelo lepo vzgojila, da sva oba "kakor je treba", jaz upam, da ne bom tako stroga kot je bila ona.
Kar se oceta tice, pa mislim da nimam kaj po njem. Razen tega da je alkoholik recimo, je mene tudi strah da ne bi bila kdaj [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image].

Tast in tasca sta pa poglavje za sebe. Pa nista slaba, morem reci da se dobro razumemo. So pa stvari ...




Gina -> RE: Da (ne) bi bili podobni svojim staršem... (13.10.2005 22:32:19)

Jaz sem imela pa tako fajn mamo, da jo menda vsak otrok sanja. Res. Ne poznam nikogar, ki bi se tako super enkratno razumel z mamo, kotsva se midve. Imela sem pa od nje vse, kar je bilo meni pomembno. Ogromno ljubezni, topline, podpiranje, svobodo, naučila me je odgovornosti, misliti s svojo glavo, razmišljati na drugačen način, vedno je bila tam zame, vedno me je spodbujala in hvalila, ko sem trpela, je trpela z mano, zaupala mi je in dajala svobodo. Povedali sva si vse. Skratka...pravljica.
Moj oče je čisto fajn človek. Dajal mi je več kot pol tega, kar mi je dajala mama, mnogo ljudi bi dalo vse na svetu, da bi imelo takega fotra, če bi začela naštevat (od tega, da se je v šoli vedno potegnil zame, da je vse razlagal kot pravljico in vedel je res ogroooomno, pa vse na pamet, učil in vozil me je smučat, plavat, me crkljal, mi povedal vsak dan, da me ima rad.......), vendar me je vedno kaznoval na najbolj ubijalski način - ignoriranje. Na koncu, ko se je tedne in tedne držal, v tistih časih nisem čutila do njega nič. Niti simpatije niti antipatije. Nič, ko ga ne bi bilo, in ga tudi zame ni bilo.  Vsi ljudje, ki ignorirajo ljudi, so zame že v predpostavki ljudje, ki jih ne morem prav cenit - izognili so se odgovornosti in sodelovanju. Hmmm, Tjazy, jaz bi malo popravila tvojo trditev. Ne da je to tvoja slika, kaj ti počneš, ker jaz tega ne počnem nikoli - nisem sposobna - ampak je to stvar v tebi, ki je ne sprejmeš. Ne moreš se sprijaznit, da si tudi ti lahko ignoranca, ne moreš sprejet tega v sebi.


Jaz sem imela nekoč drug problem. Ne morem biti nikoli tako "dobra", kot je bila moja mami, se mi je zdelo svoje čase. Potem me je pa pamet srečala, pa sem ugotovila, pa še ona mi je rekla, da moram biti jaz jaz in da ne morem biti njena kopija. Poleg tega tudi njena vzgoja ni dobro delovala na mojega brata. Pravzaprav je delovala čisto zanič. Se pravi ne more biti model, je le slučajnost, ki se je zgodila, ko se dve duši tako dobro ujameta.




Stran: [1]