|
Anonimen -> Na mojega Jana so vsi pozabili... :-( (11.10.2005 13:58:47)
|
Včeraj je moj frajer praznoval 8. rojstni dan... Sam...
No, ne čisto sam, ampak... Jaz in moj dragi sva si oba vzela prost dan v službi, kupila sva mu torto, pripravila domačo pogostitev z vsem, kar spada zraven, s pesmico Happy birthday in fotografiranjem in svečkami, dala sva mu prost dan (po šoli), da dela, kar hoče, da poje toliko sladkarij, kolikor mu uspe in da je zvečer lahko zunaj, dokler hoče, in to s kolesom, žogo in vsem ostalim. Pripravila sva mu film Madagaskar, ki ga je hotel videti, spregledala sva, da se mu en dan ni bilo treba učiti in doma ni imel nobenih obveznosti. Kupila sva mu točno tak avto na daljinca, kakor je hotel. Imel se je super, kar je potrdil tudi sam. In rekel, da bi rad, da bi bilo še kak dan tako. Ampak...
Poznamo mali milijon ljudi in od njih najmanj polovico ve, kdaj ima Jan rojstni dan. Niti eden ni poslal čestitke. Niti eden ni telefoniral. Niti eden ni prišel. Niti eden mu ni kupil darila. In da je stvar še lepša - tudi njegov lasten oče ne. Nanj se ni spomnil niti s telefonskim klicem. Nobeden od njegovih krvnih sorodnikov se ne pojavil. Nobeden od številnih prijateljev, znancev, kolegov in kaj vem česa še. Če bi se kdo prikazal, je bilo za vse ljudi vsega dovolj, za odrasle in otroke. Z mojim dragim sva v trgovini zapravila popolnoma vse, kar sva imela. Mirne duše priznam, da nama je do četrtka, ko je nakazilo otroškega dodatka, ostalo 3000 SIT. Nobenemu ni žal, pa to niti ni bistvo.
Na srečo je bilo Janu lepo. Ničesar ni pogrešal, tudi očeta ne. Zanj je danes zjutraj rekel, da tako ali tako ve, da samo obljublja, naredi pa nič. Boli pa mene, da se nihče ni niti spomnil. Saj ni treba, da nosijo gore daril, pošiljajo metrske čestitke in podobno. Dovolj bi bil klic z vprašanjem:"Ti, a nima tvoj Jan danes rojstnega dneva?"
Tako pa je na mojega Jana pozabil cel svet...
|
|
|
|