Anonimen -> RE: Ma jaz res ne vem več.... (1.11.2005 8:55:41)
|
Moj Jan je bil po vseh možnih medicinskih tabelah vedno na spodnji liniji "normalne" teže in višine, pa se nisem zaradi tega nikoli sekirala. Tudi mene in njegovega očeta ni ne vem koliko skupaj in se mi zdi to logična, genetska posledica. Je bil pa vedno zdrav (z izjemo uroinfekta takoj po rojstvu) in zato se nisem obremenjevala. Kljub temu, da otroci marsičesa ne razumejo, večinoma pa samo ne znajo povedati, sem jaz kar lepo zaupala otrokovi presoji. Če je lačen, bo to sporočil, na takšen ali drugačen način. Z jokom ali z besedami. In pri nas smo na tak način tudi jedli. Nikdar ga nisem hotela siliti ne s hrano ne s pijačo. Mislim, da bi s tem dosegla samo to, da bi ga od določene stvari odvrnila, kar pa bi bilo, dolgoročno gledano, še slabše. Res je, da sem mu večkrat ponudila, a če je zavrnil, ga nisem silila. Če je pa hotel jesti 5 minut kasneje, je pa dobil. Zaradi tega imam mogoče še danes nekoliko več problemov s tem, da se Jan ne zna (in noče) držati ur obrokov, ampak zdravje se mi zdi pomembnejše od ure, kdaj kdo je. In kaj.
|
|
|
|