Tadeja8536
|
Punce pozdravljene.
Najprej iskrene čestitke vsem in lepo nosečnost. Vesela sem za vse! Sama sem stara 36 let, noseča prvič in sem v 13. tednu, moj PDP je 20.12.2021. Upam, da me sprejmete medse.
Bi pa vas prosila za nekakšen prijateljski nasvet.
Po prvem pregledu pri ginekologinji, ki mi je potrdila nosečnost, in me pomirila, da srček bije 😊 sem o moji nosečnosti povedala tudi moji vodji v službi. V službi so sicer že pred tem posumili, da je z mano nekaj drugače, ker delam v skladišču, kjer smo večino časa na nogah in dvigujemo tudi težke kartone in ker sem za pomoč prosila kakšnega od sodelavcev, jim je bilo sumljivo (ker po navadi vse naredim sama). Pa tudi to, da sem kar naprej visela v WC-ju, ker mi je bilo slabo, ni pomagalo, da bi skrila. U glavnem…takoj ko sem povedala vodji, je ta rekla, da me »od jutri noče več videti v službi«. Skratka malo sva se pogovorili in vztrajala je, da je dobro za mene, da ostanem doma. Meni se ni zdelo prav, da bi kar ostala doma pa čeprav sem imela že močne slabosti, da ne govorim, da sem po osmih urah na nogah doma samo padla v posteljo in spala. Pa še hrbet me je vsak dan vedno bolj bolel.
!!!Vsa čast vsem vam, ki že imate otroke, skrbite za njih in hodite v službo med nosečnostjo!!! Zelo vas spoštujem!!!
No, da nadaljujem…Nekaj mi je govorilo, da bi bilo dobro, da z mojo nosečnostjo seznanim tudi našo direktorico. Pogovor z njo se je hitro končal. Čestitala mi je in rekla, da se ji ne zdi, da bi moje delo zahtevalo kakšne posebne prilagoditve. Omenila sem ji, da dvigujem tudi težja bremena, da pač prosim kakšnega sodelavca za pomoč. In tako sva končali pogovor. Ko sem prišla od direktorice, me je vodja takoj zaslišala »kaj sva se zmenili?«. Ker smo načeloma v dobrih odnosih (vsaj jaz se trudim, da je tako), sem ji povedala kako je bilo. Ona pa je spet začela govoriti, da bi za mene bilo dobro, da ostanem doma in »si zrihtam bolniško«. Ko sem ji povedala, da do zdaj pri moji nosečnosti poteka vse normalno in da ne morem biti kar tako doma, je prišla naprej z idejo, da pridobim drugo mnenje ginekologa. To je verjetno predlagala zato, ker sem v preteklem letu imela dva posega: Oktobra lani sem imela diagnostično laparoskopijo in HSC metroplastiko, pri kateri mi je kirurg predrl maternico in je moral poseg prekiniti. Decembra pa sem imela HSC resekcijo lateralnih sten. Ta je bila uspešna in tri mesece po operaciji nama je s partnerjem končno po 2 letih uspelo 😊
Spet sem malo zašla 😊
Pritiski moje vodje v službi (vsak dan me je spraševala, če sem si zrihtala bolniško; prišla je tudi na idejo, da naj jaz predlagam direktorici, da naj da izjavo, da nimajo primernega delovnega mesta zame) in dejstvo, da sem itak bila utrujena, z bolečim hrbtom in še non stop sem prosila sodelavce, če mi pomagajo to in ono (20kg težkega kartona noseča menda ne bom prenašala po skladišču) so me pripeljali do tega, da sem u petek, dva tedna nazaj med malico v službi poklicala svojo osebno zdravnico in ji povedala vse. Po pravici povedano, sem bila popolnoma izčrpana od vsega. In odprla mi je bolniško. Zdaj sem doma že dva tedna. V petek sem poklicala svojo vodjo, da ji povem, da sem bolje in da bi prišla delat, pa mi je po telefonu odvrnila, da naj nje ne razlagam nič, ker gre zdaj na dopust, da naj pokličem eno drugo iz pisarne. Bila sem presenečena, a sem ostala prijazna in sem poskušala doklicati »ta drugo«. Nisem je doklicala. Vmes sem govorila s sodelavko, ki mi je povedala, da je slišala, da je direktorica rekla, da »naj bom kar doma« in da je »ta druga« dobila nalogo, da se pozanima, kaj mora delodajalec narediti v primeru nosečnosti zaposlene. In da je danes ni v službi. Ko sva debatirali o tem, zakaj šefica tako vztraja, da naj bom doma, mi je povedala o punci, ki je delala v podjetju še preden sem se tam zaposlila jaz (je izgubila otroka v skoraj 5 mesecu nosečnosti in potem je delala za 4 ure, dobila odpoved, tožila podjetje), mi je postalo nekoliko jasno vse skupaj – očitno se bojijo, da bi bilo kar koli narobe in da bi jih doletela še ena tožba.
Zdaj ko sem bila doma, sem imela čas malo brati in sem naletela na Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk. Sem ugotovila, da sem naredila napako, da bi morala delodajalca pisno obvestiti o svojem stanju. Danes sem že prosila mojo ginekologinjo, da mi napiše potrdilo. Razložila sem ji tudi svojo situacijo in rekla je, da mi bo napisala tudi nekakšno priporočilo za mojo osebno zdravnico, če ga bom slučajno potrebovala.
No,…ne vem več, kaj naj. Moja zlata tašča, ki živi blizu in me pride večkrat pogledat, mi pravi, da naj ne silim v službo. To mi je rekla tudi moja mama. Menda se jima ne zdim za 8 ur delat, ker izgledam kot da bi me povozil vlak. In po pravici povedano se tudi počutim tako. Razmer v službi me je pa malo strah, še posebej, ker sem po obeh operacijah imela prepoved dvigovanja bremen težjih od 5kg in sem šla v službo (kljub opozorilu zdravnice, da ne grem tako hitro po operaciji delat), kjer sem delala kot da se ni zgodilo nič, ker sem se bala, da izgubim službo ☹
V tej službi sem zdaj že skoraj dve leti, sem pa pred zanositvijo že iskala drugo. Razlog za to so zelo slabi odnosi tako med sodelavci, kot tudi s strani nadrejenih. Vmes sta se mi zgodili dve operaciji zaradi katerih tudi niso bili preveč navdušeni na delu in so mi dali to jasno vedet. Poklicana sem bila celo na razgovor k direktorici, ki mi je na prefinjen način rekla, da sem zahrbtna in da ona ne mara hinavščine, ker ji nisem povedala, da imam ginekološke težave. Tisti dan po bolniški po drugi operaciji, ko me je direktorica poklicala na razgovor, me je moja šefica prosila, da če me bo direktorica karkoli vprašala, da naj rečem, da ona nič ni vedela, zakaj sem bila operirana in na bolniški. Čeprav sem njej vedno vse povedala kaj se z mano dogaja ☹
Se opravičujem, ker sem se tako na dolgo in široko razpisala, vendar sem nekje morala olajšati dušo. Po drugi strani pa iščem kakršen koli nasvet, ker sem kar fajn v stiski in se sekiram kako se bo vse skupaj razvilo. Kaj bi ve naredile v mojem primeru?
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Se pa še nisem nič zredila, ampak bo treba počasi začet spet malo stopnjevat gibanje in se malo bolj zdravo prehranjevati. 
