|
simona2 -> RE: kako preživite dan (29.9.2005 14:37:49)
|
Ojla,
priznati moram, da sem se kar malo odahnila pri prebiranju tele teme. Tudi jaz se namreč po 4 tednih še vedno počutim popolnoma izgubljeno. Pa ne toliko, da ne bi vedela kdaj jo previt, jo podojit itd. To še nekako gre večji problem je to, da živiva daleč od staršev in da sem popolnoma sama, tako za vse delo, kot tudi drugače. In tukaj je zame največji problem. Življenje se mi je namreč spremenilo za 100%, iz zelo aktivne (če ne že malo preveč) in odgovorne službe z nenehnimi potovanji sem se znašla doma in to 24 ur na dan.
Na žalost tudi večinoma prijateljic in prijateljev nima veliko prostega časa, da bi cele dni "viseli" pri meni, zato si pač poskušam najti določene alternative. Npr. vpisala sem se na telovadbo, kjer sta lahko dojenček in mamica skupaj (začnem novembra, ko bo Maša stara 2 meseca), pa na sprehod grem, če se le da, ko je tako zoprno vreme, pa na RR veliko visim, pa TV gledam.
Pri zelo malih dojenčkih je problem, da pravzaprav nimaš veliko možnosti kaj vse početi z njim, čeprav moram priznati, da je vsak dan bolje in da se bolj odziva, je pa tudi res, da so prišli krči in "skrbi" ter moja žalost kerne morem pomagati malčici.
Lunca hvala, ker si se tako potrudila in tako lepo napisala, kaj vse lahko počneš z dojenčki, saj večinoma tako ali tako delamo vsi podobno, pa vseeno se mi zdi tako "srčkano".
No tudi jaz upam, da bo z dneva v dan bolje in komaj čakam prvih nasmehov, brbljanja, nekoliko daljših obdobij budnosti brez joka in predvsem, da bom premagala te občasne "črne" misli, ki me obidejo. No saj ne dvomim o tem.
Tako Barbara, vidiš da nisi sama in da nas je veliko "trpečih", verjamem pa da se bomo temu čez nekaj mesecev že smejale[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].
|
|
|
|