|
bebi -> RE: Za mano HSG, HSC in LSK (12.10.2005 14:36:03)
|
Niovi pozdravljena! [sm=wink.gif]
Ni tako hudo kot se sliši. Veš, jaz sem tudi ena tisith, ki jo je zelo strah oziroma se boji zdravniških zadev in se jih na daleč izogibam. HSC in LSK je bila moja prva operacija v življenju. Priznam, da me je bilo dva dni pred dnevom D pošteno strah, še posebej narkoze (ni mi blo jasno kako lahko kar zaspiš in nič ne čutiš). Ampak ti povem, da je strah povsem odveč, še posebej če ti to povem jaz, ki sem med bolj občutljivimi; da ne prenesem krvi, imam nizek prag bolečine, ...
Prvi dan (ponedeljek) sprejema v bolnico sem mogla priti zjutraj tešča, takoj so mi vzeli kri (sedimetacija, določitev krvne skupine in Rh faktorja), dala sem tudi vodo. Sprejemni zdravnik me je pregledal z UZ in pretipal jajčnike ter pogledal nožnico, maternični vrat. Ob 12.00 sem imela HSG, ki je bil sicer malo neprijeten, sem ga čutila kot srednje močne menstrualne bolečine. Vse skupaj ni trajalo več kot pet minut. Nato sem mogla 2 uri počivat. Dobila sem prvi obrok: samo župco. Potem so me vse popoldne pripravljali na operacijo za naslednji dan. Naredili so mi EKG, dali oddvajalo v steklenički- tekoče,temno rjave barve in zelo sladko [sm=grrr.gif] [sm=bad.gif] [sm=smiley11.gif] Kot da to ni bilo dovolj, sem dobila kot del terapije še en liter Donata (sem mal pogolfala in spila le 3 kozarce). Sem že v zgornjem postu napisala, da mi je bilo najhujše od vsega čepenje na školjki. Čeprav je zgleda čisto odvisno od posameznika, kako reagira na odvajalo. Cimra v sobi je šla pa sam trikrat na školjko sedet, pa je dobila isto odvajalo kot jaz. Potem so me še obrili, sem se na grobo že doma in tudi tebi priporočam, da se vsaj na grobo obriješ (te ne bo tako cukalo). Anestezistka mi je zmerila pritisk, poslušala srce, vprašala če jem kakšne tablete, če sem na kaj alergična, če imam krčne žile in mi razložila kako deluje splošna narkoza. Za večerjo sem dobila še eno župco in to je blo od hrane vse za ta dan, vse skupaj dve župce in tekočina. Zjutraj se dobila eno inekcijo v trebuh proti strdkom in mogla sem vzet eno tableto za pomiritev pred operacijo, al nekaj takega.
Zjutraj sem bila prva na vrsti za operacijo. Pred operacijo so mi povili noge (proti strdkom). Poklicali so me v operacijsko in okoli mene je bilo cca 10 osebja. Ko so me pripeli na operacijsko mizo se spomnim le, da so mi dali v desno roko inekcijo in da sem imela pri glavi kisikovo masko. Od takrat naprej se nič več ne spomim. Verjetno v roku parih sekund zaspiš. Operacija je trajala 1 uro. Potem so me zbudili iz narkoze. Jaz sem se zbujala tako postopoma oz. sem bila malo omotična, pa nekaj nerazumljivega sem baje govorila. Pa ful me je bolel, ko sem se zbudila. So mi dali takoj inekcijo proti bolečinam (Spasmex - neki takega), pa infuzijo. Potem sem do polpetih popoldne bolj ali manj ves čas spala. Zvečer sem dobila spet župco in 2 kosa kruha. Zelo sem bila srečna, da je blo za mano. V sredo zjutraj sem dobila še eno špiko v trebuh proti strdkom. In to je bilo tudi zadnje od zdravil.
V četrtek zjutraj sem šla domov. Imela sem štiri šive, ki sem jih mogla po 7 dneh od odpusta iz bolnice odstraniti pri svojem splošnem zdravniku. Drugač so to taki šivi, ki lahko tudi sami stran padejo, sam men ni noben sam od sebe stran padel. Po odpustu iz bolnice sem dobila še 7 dni bolniške. Vse skupaj sem bila iz službe odsotna 2 tedna oz. 10 delovnih dni. Čez 1 mesec imam kontrolo pri svojem G, ki me je sicer tudi operiral. Drugač pa se mi zdi, da kar rabiš vsaj cca 14 dni okrevanja po operaciji, je vsak dan boljše in vsak dan se bolje počutiš, ampak celjenje rabi svoj čas.
Niovi, skratka nč se bat, boš vidla da bo vse O.K., vzemi to kot še en korak na poti do [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image], pa boš veliko lažje prenesla ta dogodek.
Drži se in srečno [sm=rozica.gif] [sm=miska.gif][sm=rozica.gif] [sm=miska.gif][sm=rozica.gif] [sm=miska.gif]
Mislilm nate [sm=miska.gif] [sm=miska.gif] [sm=miska.gif]
|
|
|
|