*snowflake*
|
Ojla punce! Evo, se končno malo javljam 😀 sem že takrat prebrala vajin tekst, ampak sem se toliko ukvarjala s svojo štručko, da nisem uspela, potem sem pa malo pozabila. Kako ste kaj? Vse ok? Mi smo dobro. Jaz sem začela tako uživat s svojim fantkom, ful se smeje, pravi dobrovoljček je. Takoj, ko smo nekak prišli na neko normalno težo (ne vem, če se spomnite, se je rodil s samo 2570g in 46cm) je tudi sam ratal bolje razpoložen.. očitno je moral it skozi ta začetni boj za preživetje 😀 zdaj se baha že s svojimi 6 kg in 60 cm🤭🥰 tako ga je fajn opazovat, vedno kaj novega.. sama sem tudi pogruntala njegov ritem in se po temu ravnam, tako da nimam težav..če pa pride vmes kaj takega, da zmoti njegov spanec (kak pregled ali obisk), zna pa to tudi več kot jasno pokazat 🤣 drugače pa lepo papcamo čez dan na 2-3 ure, tudi 4 se kdaj zgodi, če trdno spi, ponoči pa podobno.. prvi del noči spi tudi 4 ure v kosu, drugi del noči pa 2-3 ure v kosu, tako da se hranimo cca 3x na noč, tudi 4x kdaj.. še vedno pančka ob meni, ampak zdaj mi vsaj malo dovoli, ko se naje, da se lahko tudi na hrbet kdaj obrnem za spremembo 🤭 sicer pa vidim, da ko se v drugi polovici noči vmes med ciklusi zbudi, samo bližino poišče in je ok.. uf, tole odvajanje od skupnega spanja bo verjetno še cel žur, tako zame kot zanjga. Samo zaenkrat ustreza to obema. Meni zaradi dojenja, ker takoj ko se pristavi, jaz zaspim nazaj 🤣 pa tudi, da ga imam blizu, da vem, da je vse ok in tudi zaradi njega, ker očitno to že od rojstva potrebuje, ker nikoli ni hotel spati sam, potrebuje bližino.. važno, da sem pogruntala metode za njegovo spanje, katere trenutno delujejo in vsi smo srečni 😊 kar se pa dojenja tiče, pa jaz polno dojim, nikoli nimam občutka koliko poje, gledam pa tako, da podnevi sprazni vsaj eno dojko do mehkega in začne mogoče celo drugo, pred nočnim spanjem pa obe.. in po tem, da je zadovoljen in po tem kako hitro teža raste, sem zadovoljna tudi jaz. Se mi pa pogosto zgodi zamašitev mlečnih vodov.. tako da s tem se ukvarjam na vsake toliko, je kar mučno, ma zaenkrat znam sanirat..hehe..sem ugotovila nekak kdaj in kako pride do tega.. Smo se pa prvič cepili in je fant to zmogel kot nič, sem tok ponosna nanj🥰 samo zajokal in v mojem objemu se umiril v nekaj sekundah. To vsekakor ni bilo nič v primerjavi z odvzemom krvi..kako je bil bogi.. 😓 Nisem pa najbolj prepričana, če smo izbrali pravo pediatrinjo.. tukaj bom še dobro razmislila.. se mi zdi vse tako brez pravega feelinga.. toliko, na hitro kako je pri nas.. aja, se pa še vedno ne mara oblačit, vozit z vozičkom in vozit z avtom, razen če spi! Upam, da se bo to še spremenilo. Ker zdaj imam cel podvig, da se spravimo ven..Kako je kaj pri vas punce? In kako se kaj ve počutite? Pa po porodu? Jaz sem kar hitro prišla k sebi, sem prav vesela. Je pri ginekologu bilo vse ok in da lahko spet normalno delam vse 😊 Lp
|