|
baguSka -> RE: kako dobiti fanta? (4.10.2005 10:12:37)
|
Kot so ti že drugi napisal, dost časa maš še za fanta.. medtem pa deli na svoji samozavesti in neki nared zase. Uživi življenje. Izkoristi ga. Tako boš bolj srečna, bolj zadovoljna sama s sabo ipd. Razvajaj se, kljub tvojim kilam, ki tukaj sploh niso bistvenga pomena. Tjazy je le en eden od miljontih ljudi in nekoč ti bo pa res nekdo prekrižal pot, ki mu kondicija ipd sploh ne bojo pomembni. Zato pa smo si ljudje različni a ne!? Kam pa bi prišli, če bi bli vsi isti in delani samo za en okus.
Ti bom povedala zgodbico od ene moje prjatlce. Totalen primer nesamozavestne ženske. Punca je suha, postavna, vse obline na svojem mestu in take kot je treba, blond dolge lase, rahlo skravžlane, živo modre oči, skratka lušna punca da dol padeš.. ampak kaj ko je tako nesamozavestna, da ne upa prestopit praga svojega doma da ni nališpana do amena. Mejkap, mini krilo, pete, oprijeta majčka z odprtim dekoltejem. Ker kaj se zgodi, če tega nima??? Jokat se je začela da jo peljem domov, ker ni bila namazana..prosila me je. Ni upala pogledat nobenega fanta. Bolj kot sem ji govorila, da jo bojo normalni fantje pogledali tako kot je in ne v tistih cotah, bolj je ona silila domov in se skrivala v kot bara. Ok. Peljala sem jo domov, se je punca 'prpravla' kot sem opisala prej in ona je bla končno redi to go. Akcija. Še kozarček alkohola za pogum in potem so bli vsi fantje njeni. A pazi!! Le ze eno noč al pa še tok ne. In potem me je vedno spraševala kako, zakaj??? Pa lepo sem ji večkrat razložila zakaj, pa še danes ne razume. Upam da ji bo nekoč uspelo.
In sedaj še drugi primer: jaz. Sama pa sem tipičen primer kako sem iz nesamozavstne pubertetnice postala samozavestno dekle.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] No tkole je: že pri mojih rosnih desetih letih sem postala prava pubertetnica v pravem pomenu besede (prva menstruacija, mozolji da dol padeš). To mi je totalno uničlo odraščanje, saj sem bla vedno grd raček, ki ga nobeden ni maral. Niti od punc, kaj šele od fantov. Bila sem iz dneva v dan žalostna, v meni ni blo nobenga veselja, nisem bla srečna. Niti en sam dan. Moja koža je dobesedno cvetela in to je odbijalo vse okol mene. No vsaj takrat sem bla v to prepričana. Danes pa vem, da bi lahko marskej spremenila, če se nebi tako skrivala. Uglavnem prišel je en dan, ko sem spoznala, da sploh nisem tako out, ko me je 1x sošolec (takrat je bil eden glavni v razredu ;)) povabu v kino. He he. Nič nisva imela le v kino sva šla skupaj in poleg tega še ostali poparčkani sošolci, da so me lahko vsi vidli zraven. :)) To je bil takrat balzam za mojo dušo. (btw: ta fant je dons filmski igralec in sin še bolj znanega film.igralca ;)). Začela sem se odpirat, hodit ven, zahajat sem začela v družbo, ki so jo vsi poznali in tudi fantje so me končno začeli opazovati. Na koncu sem dobila največiga frajerja s šole, s katerim sva ostala skupi pet let.
Ok men je pomagu verjetno tist sošolec, da sem premagala samo sebe in se postavla pred sebe. Poglej posledice na koži na obrazu imam še danes in ni prav nič prijetno na pogled. A vem in kristalno jasno mi je, da zaradi tega nisem grdi raček in da obstajajo ljudje, ki tega sploh ne opazjo!!! Res. Vem da nisem prava lepotica a imam druge čare katere izpostavim in jih uporabljam, kot jih ima vsak človek. Samo znat jih moraš uporabit. Poglej se, spoznaj samo sebe in ugotovi kaj tebe dela lepo in to izpostavi. Največkrat je dovolj že to, da si srečen, ker srečni ljudje so najlepši. In to je čutit.
Brez skrbi, časa je še dovolj, le nared neki zase in vse ostalo bo pršlo samo po seb. Boš vidla. ;)
ps: verjetn sm naložila 100 na uro, ampak sm čist not padla; se mi pa ne da niti napak popraulat, tko da sori
|
|
|
|