nosečnost po tridesetem (Polna verzija)

Forum >> [Zanositev] >> Želimo si novega člana



Sporočilo

aazaleja -> nosečnost po tridesetem (27.9.2005 9:53:41)

A je katera že čez trideset, pa še kar odlaša z odločitvijo za prvega otroka, kaj so pri vas razlogi za to? Ali pa ste v dilemi, če "že" zdaj, pa kaj, če potem pa ne bo šlo, ko se boste odločile, in podobno [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]



ledenka -> RE: nosečnost po tridesetem (27.9.2005 10:20:54)

do zdaj nisem bila pripravljena [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] zdaj pa še moj mož ni [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] ne vem, kdaj bova začela delat na bebiki, men moja biološka ura kar nekak bije. bom pa v kratkem 32



muki1 -> RE: nosečnost po tridesetem (27.9.2005 10:27:17)

Le redko katera srečnica je začutila da je to to, in potem ni bilo nobenih težav. Če se odločiš za otroka, lahko zmeraj pričakuješ težave, lahko pa ti tudi zagotovim, kot večina mamic tukaj, da te čaka neizmerna sreča in zadovoljstvo, lestvica priuritet se ti obrne na glavo, začenjaš ceniti male drobne stvari, ponovno odkrivaš svet skozi oči svojega malčka, zavedaš se kako krhko je življenje, bolj ga ceniš. Materialne dobrine in pehanje za denarjem ti postane manj pomembno.
Seveda boš kdaj razmišljala, kako lepo bi bilo za en teden oditi od posrane riti, pa od umazanih rokic in se zlekniti s knjigo v roki pod palmo in ne misliti na nič.... ampak, to so le trenutki, ki minejo kot bi mognil, ko se te dotaknejo umazane zavaljene ročice in se ti tvoj otroček nasmehne, ter pokliče mama.
Mogoče sem res osladna, ampak meni je prej bila na prvem mestu služba, partner,šola, prijatelji, žur, zdaj pa sem mama in na prvem mestu mi je moja družina, to me izpolnjuje in mojemu življenju daje pravi smisel.



tejča -> RE: nosečnost po tridesetem (27.9.2005 10:30:35)

Jaz sicer še nisem trideset, imam pa kolegice ki so že krepko čez 30 pa se še ne bodo odločile. Pri enih je problem v tem, da so v vezi šele kratek čas, spet ene želijo biti super materialno preskrbljene preden se bodo odločile za otroka, spet ene pa hočejo še uživat in pred 35 letom ni debate. Biti moraš pač zrel, začutiti trenutek  in si strašno želeti. To je to po mojem.  Jaz sama zdaj cincam zato, ker se v mojem podjetju obetajo odpuščanja in se mi ne zdi pravi trenutek...



MarijaPo -> RE: nosečnost po tridesetem (27.9.2005 10:33:49)

Ta odlocitev nikakor ni enostavna. Verjetno ti bo to vzelo kar nekaj zivcev in casa.
Sama sem prisla do spoznanja, da je otroke pac treba imet. (Najprej razmisli o tem, ali si sploh zelis (tko sploh v smislu, ce bi jih sploh kdaj v prihodnosti imela, ali jih nikoli noces imet.) Potem, ko to ugotovis, je ze dosti lazje: ce jih noces imet, potem se nehas s tem obremenjevat in zivis veselo naprej.
Ce pa se odlocis za otroke, potem je pa seveda tukaj bioloska ura, ki pravi, da je otroke treba imet cim prej, torej vazno je razmisliti le, ce si otroke v splosnem zelis ali ne.



nanica -> RE: nosečnost po tridesetem (27.9.2005 10:54:03)

Ja, do letos sem odlašala zaradi službe. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]
PCO mi nagajajo in v ponedeljek grem po napotnico za preiskave hormonov in ostalega. Upam, da sem bom čimprej lahko pofočkala med srečke.
Aja, spermiogram sva tudi naredila, vse OK.



janja -> RE: nosečnost po tridesetem (27.9.2005 12:05:18)

Jaz sem rodila, ko sem dopolnila 30 let. Planirali smo že nekaj let prej, pa ni šlo. Zdaj planiramo drugega, pa spet ne gre tako lahko. Če bi lahko, bi se za otroka odločila že nekje po 25. letu. Mislim, da ni dobro predolgo odlašati. Če si s partnerjem želita otroka, ga imejta čimprej. Jaz sem imela SS pa je potem minilo 3 leta preden sem spet zanosila. Čas prehitro beži. Nič nimam proti starejšim staršem, ampak dejstvo je, da so v poznejših letih večje možnosti komplikacij, genetskih okvar... pa še generacijski prepad med starši in otroci je velik. Ko so otroci majhni se to še ne čuti tako, ko pa odrastejo se razlika precej občuti. Pa predstavljaj si, da dobiš prvega vnuka/vnučko šele ko boš stara 70. let (kar ni daleč od resnice, če bodo tudi tvoji otroci tako dolgo čakali, da bodo sami postali starši).
Torej, s partnerjem se morata odločiti, kaj vama je pomembno v določenem trenutku v življenju. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]Če si otroka želita že sedaj, ne vidim razloga zakaj bi še čakala (je pa fino, če sta obenem še dobro situirana - ni zastonj pregovor najprej štalca, pol pa kravca...)

[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




mihi33 -> RE: nosečnost po tridesetem (27.9.2005 14:36:23)

Pozdravljene,
Jaz sem prvega rodila pri 29 tih, zanosila brez težav, potem imela sicer težave (jutranja slabost, pozneje pa krči in tiščanje navzdol) tako da sem bila cel čas na bolniški (a se je splačalo).
Novembra bom dopolnila 33 in sedaj že kar pet mesecev intenzivno delava na drugi bebici pa [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] pride z zamudo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] (glih včeraj je [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] spet prišla tako da sem še vedno v šoku).
Upam da to ni povezano s satrostjo in da se bom kmalu lahko pofočkala kot [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image], saj jih je vse polno okoli mene in zadnje čase premišljujem le o tem.
Kar se mojih let tiče moram povedat da sem imela prvega otroka letom primerno, ni mi žal da ga nisem imela prej. Če bi lahko izbirala še enkrat bi se verjetno enako odločila, le želela bi, da bi v drugo ratalo prej.
Pa lep dan, M.



A_A -> RE: nosečnost po tridesetem (27.9.2005 14:54:15)

Jaz mislim, da za otroka ni nikoli prepozno! Če pač začutita oba, da je pravi čas, potem gotovo je pravi čas - tudi če je to v "zrelih" letih. Eni začutijo to že pri 20.letih drugi pri 40.letih. Vsako obdobje pa prinese svoje pluse in minuse.

Osebno menim, da je pravi čas za otroka po 30.letu, ko imaš vse osnovno v življenju porihtano (se pravi: dober odnos s partnerjem, službo in stanovanje), sigurno pa ne verjamem, da si pri 20.letih čustveno in drugače dovolj zrel za otroka (to pravi tudi moja mami, ki je mene imela pri 21.letih in mi vedno pravi, da zdaj ko sem mlada, naj uživam, da za otroke bo še čas). Mislim, da pri 20.letih otroka bolj vzgajajo dedki in babice, to pa se mi ne zdi sprejemljivo - saj so oni svoje že odigrali. To je seveda moje osebno mnenje, ki pa ni nujno da je pravo.

Sicer pa, glede biološke ure in tega da je po tridesetem že prepozno za otroke:
-do 35. leta je dokazano enaka statistična verjetnost za zanositev, po 35. letu pa le-ta prične padati
-statistično gledano naj bi vsak tretji par imel "težave" z zanositvijo takrat ko si otroka res zaželi, srečamo pa le malo parov, ki bi bili brez otrok, kajne?

Midva z možem imava vse osnovno porihtano: zelo dober odnos, oba službi, pravkar kupljeno stanovanje, sedaj pri 30.letih sva si zaželela še otroka in delava na tem od marca dalje. Seveda se sprašujeva, če je vse uredu z nama, ker nama ne rata narediti pikice, ampak trenutno še vedno upava, da to spada v tisto statistično povprečje enega leta. Upava, da naju bo otročiček kmalu izbral za starša, komaj čakava! [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]



PIKA -> RE: nosečnost po tridesetem (29.9.2005 18:22:04)

Jaz jih imam 39 mimo, s partnerjem, s katerim sva skupaj že več kot 15 let, sva se sedaj odločila za [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]. Razlog: služba, žuri, dopusti, hiša, materialna preskrbljenost,... Vem, da leta hitijo, vendar sva oba tip človeka, ki se ni pripravljen odrekati svoji svobodi in načinu življenja, ker se oba zavedava, kako je kratko, zato naj bo sladko. Sedaj, ko imava vse, kar sva želela, sva se pač odločila in nestrpno pričakujeva rezultat. Če pa zaradi najine starosti ne bo nič, pač ne bo, bova pa žurala naprej. Mislim, da mora vsaka oseba sama v sebi sprejeti to odločitev, na to mora biti pripravljena, nič ne sme vplivati nanjo, predvsem pa noben pritisk od zunaj. Vprašati se mora predvsem, kaj od tega pričakuje, če je pripravljena prevzeti vse slabe strani starševstva, skratka, zastavljen mora imeti cilj. Zame pač ne obstajajo besede "bo, kar bo". Če nimam jasno začrtane poti, nanjo ne stopim. Zaradi tega sem verjetno tako pozna, vendar sem porabila kar nekaj let, da sem to razumela in sprejela. Nekaterim pač počasneje pride!



Stran: [1]