Gina -> RE: skupno skrbništvo (27.9.2005 18:38:17)
|
Ja, zoya, se čisto strinjam, da ni vedno in povsod enako. Vendar jaz mislim, da je vsako prehajanje od enega starša k drugemu stresno, ne glede na to, da otroci radi hodijo. Celo mislim, da bi mnogo otrok danes reklo, da gredo živet k očetu, kar je jasno. Očeta vidijo samo 1x na 14 dni in takrat je kot stric iz Amerike. Vse jim kupi, povsod ju pelje, je prijazen, ustrežljiv,....kar nima povezave s tem, kakšen bi bil, ko bi z njima živel in ko bi ju moral vzgajat, z njima delat šolo in početi tudi reči, ki niso luštne, fajn, pa ko bi ju videl tudi takrat, ko nočeta tega in onega, ko cvilita in nagajata...., ko se niso psihično pripravili na njihov obisk in ko ne bi imeli večino časa čas zase in za svoje hobije, ko bi se bili prisiljeni ukvarjat z otroki.. Zdaj večina ločenih očetov uživa samo udobje, mame so pa za ta grde reči. Tam gredo na počitnice, na pasenje lenobe in na razvajanje, kot h dedku in babici. Nimajo obveznosti. To ni lik očeta. Ne more biti. Slab zgled očetovske figure, ampak dober lik dedka ali strica. In velikokrat je to tako. Ne rečem vedno, ampak velikokrat. Seveda se pa najdejo tudi mame, ki se ne znajdejo najboljše v materinski vlogi, pa očetje, ki se zelo znajdejo v očetovski, četudi so ločeni. Ne moremo posplošit. V vsakem primeru pa jaz zelo zagovarjam stališče, da je prav, če otrok vidi oba, če ima stike z obema in da se nikomur ne omejuje obiskov.
|
|
|
|