|
Gina -> RE: Ko kam pridemo nastane vihar (25.9.2005 22:17:02)
|
Nobeden od mojih ni spadal nikoli med mirne, tihe, sedeče... jaz sem vedno gruntala, kje še take otroke sploh delajo. No, saj kakšen pa je tudi take sorte, samo ni moj.
Kaj jaz naredim. Najprej grem zelo redko kam na kavo s ta malim. Če že grem, ga ne spustim iz vozička, ampak ga v vozičku zabavam - porivam voziček gor, dol, mu dam kaj za jest, najraje sladoled ali kaj takega, pa za pit, pa kakšno igračko privlečem, ki je že dolgo ni videl, pa spet kak piškot.... Čim hoče ven, je konec, zato gledam, da je tisti dan že dosti hodil okrog, da ima vsaj za tiste pol ure dovolj. Če gremo pa h komu na obisk, pa gremo v tisto sobo, kjer ni toliko "nevarnosti", pa prosim za kakšne reči, s katerimi se pa lahko malo zamoti. Vendar načeloma sploh ne hodim na obiske znotraj, ampak raje na obiske , ki so zunaj, ker tam otrok lažje raziskuje, ne da bi kaj pokvaril. Pa zelo enostavno je iti na obiske h tistim, ki so že imeli majhne otroke, pa so zdaj ti njihovi otroci že večji. Taki imajo ful voljo se z njimi ukvarjat takrat, ko prideš, se še dobro spomnijo, kako je bilo, ko so bili njihovi majhni, po drugi strani jim je pa fajn se s takim malim otrokom malo zabavat, ker že nekaj časa niso imeli priložnosti. Imajo drug odnos kot tisti, ki še svojih nimajo.
|
|
|
|