Življenje za jutri...

Življenje za jutri... (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi

Sporočilo

Anonimen -> Življenje za jutri... (25.9.2005 20:45:55)
Saj niti ne vem, kako naj dam naslov. Niti ne vem, zakaj bi to napisala. Mogoče samo kot razmišljanje, mogoče zato, da poveste, če tudi same tako gledate. Mogoče ima kdo kakšen pamet nasvet, kako naj živim za danes, ne za jutri. Kaj me mori? Že celo življenje gledam, kako bo naprej, razmišljam, kako bo takrat in takrat, sprotni trenutki pa gredo mimo mene. Bom dala primer, da ne bom nekaj v prazno govorila. Ko sem bila sama, sem ves čas razmišljala, kako bo fino, ko bom imela fanta, kam bova hodila,... Ko sem ga dobila, sem razmišljala, kako se bova poročila, kako bova živela skupaj,... Ko se je to zgodilo, sem takoj začela razmišljati, kako bo, ko bom noseča. Pa sem bila in misli spet naprej, kako bo, ko se bo rodil otroček. Pa se je, meni pa misli spet uhajo naprej, kako bo, ko bo zrasla, pa kako bo, ko bo imela še kakšnega bratca ali sestrico... In tako naprej in naprej. To kar se pa trenutno dogaja, se mi pa zdi, da gre vse mimo mene. Imam občutek, kot da ne znam uživati v stvareh, ki jih imam. Potem pa gledam nazaj in obžalujem, da nisem bila "bolj pri stvari". Bojim se, da bo šlo tako celo življenje mimo mene... Rada bi se ustavila, si vtisnila vsak najmanjši trenutek v najglobji spomin, rada bi si zapomnila ta čudoviti občutek... Nočem, da tako uhaja vse mimo mene. Zdaj preživljam res eno najlepše obdobje, nočem, da mine...

pety78 -> RE: Življenje za jutri... (25.9.2005 21:24:49)
Joj, sem kar kurjo polt dobila, ko sem prebrala tvoj post. Zakaj? Ker sem se našla v njem. Vedno nekaj komaj čakam. Če samo začnem od tega, ko sva se s fantom odločila za otroka. Sicer je v tretje uspelo, pa vseeno je bilo prvič in drugič veliko razočaranje. Hotela sem vse takoj!!! In teh devet mesecev? Jao, kak so se mi vlekli. Imam še nekaj dni do PDP (29.9) in sem že čist obupana. O.K., sedaj sem že res upravičeno, saj se mi je včeraj odluščil čep imam pa tudi že bolečine v spodnjem delu trebuha. Drugače pa, neumno, ampak resnično....., otrok se še ni rodil, jaz pa že komaj čakam, da mi bo rekel mama.....Mislim.....groza! Pa sem si že sama pri sebi rekla, da bom živela za TA trenutek, ne pa samo čakala na prihodnost. Včasih si prav sama sebi dopovedujem, daj umiri se, saj bo vse, še prehitro..... Uživaj vsak trenutek, kot da bi bil zadnji! LP, Petra

Gina -> RE: Življenje za jutri... (25.9.2005 21:29:57)
Kaj pa vem....sem razmišljala svoje čase veliko o tem. Kar precej sem živela za sedanjost in hkrati razmišljala o prihodnosti. Kakšne stvari mi niso bile v življenju fajn. Npr. nosečnosti. Bile so naporne, ker so bile rizične, želela sem si, da minejo, da me ne bo stalno strah, ali bo vse ok ali bo otrok umrl. Ko sem imela prvega otroka, se mi je tudi vse zdelo naporno, sem čakala, da grem v službo, da se mi še kaj drugega dogaja. No, potem sem bila srečna. Pri drugem otroku sem se odločila, da bom uživala na porodniški. In sem. Kaj pa vem, vse je v mišljenju. V službi tudi uživam, doma ravno tako, med prijatelji pa tudi. Potem mi je umrla mami. Takrat sem nekaj časa živela samo za sedanjost. Tako zelo se mi je v zavest vtisnilo, da je potrebna samo malenkost, pa te ni več, da moraš uživat vsak hip v življenju. Ampak potem se to začne nekako porazgubljat, ko imaš nek dolgoročni cilj, ki ni usklajen s sedanjostjo. Npr. želiš si imeti hišo. Ne moreš imeti hiše, če si v sedanjosti vse privoščiš. Torej moraš najti kompromis med uživati danes in vseeno ustvarjati prihodnost. Se mi zdi, da to kar izvajam. Nikoli se ne odpovedujem rečem, ki mi res veliko pomenijo. Če seštejem vse, se mi zdi da sem zadovoljna v življenju. Nikoli nisem živela samo za prihodnost. Vedno si rečem, če bi bila ta hip stara 100 let in bi pogledala nazaj na svoje življenje, ali je to tisto, kar sem želela, sem bila srečna, sem naredila vse za to, da bi bila? Nikoli ne živim nekaj, kar ni v skladu s tem gledanjem. Želim biti zadovoljna s tem, kar sem iz svojega življenja naredila, tudi takrat, ko bom stara.

Jutra -> RE: Življenje za jutri... (26.9.2005 22:18:14)
Si mi dala misliti s to temo... jaz sem tudi imela obdobje, ko sem živela preveč v prihodnosti in preteklosti. Sedanjost je pa kar minevala... Potem pa se mi je zgodilo par stvari, pa začutila sem, kako je življenje krhko. En trenutek si srečen, naslednji je že lahko bolečina. Imaš ob sebi človeka, ki ga nadvse ljubiš, že naslednji trenutek pa se lahko zgodi... Ravno zato sem si rekla, da moram uživati vsak dan, ki mi je podarjen[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

rija -> RE: Življenje za jutri... (27.9.2005 18:39:54)
Nočem biti nesramna ali kakorkoli drugače grda do tebe. Ampak kot sta ti napisale že pred mano: očitno se ti mora zgoditi nekaj slabega (bog ne daj!) da boš začela ceniti tisto, kar imaš. Mislim, da se vsakdo od nas lahko najde v določenem trenutku svojega življenja v tvojem postu. Seveda sem se tudi jaz. Potem, nekoč, pa te življenje postavi pred neko preizkušnjo, ki ti odpre oči. In svet je naenkrat drugačen. Prav tako življenje. Včasih sem tako melanholična, da tudi sama ne najdem nekega zadovoljstva v stvareh, ljudeh, dogodkih, ki so okrog mene. Potem sledi obdobje smiljenja samega sebi in potem nekaj, kar mi zopet odpre oči. In zopet se zavem, da živim samo enkrat! Ne želi si stvari, ki bodo še tako ali tako prehitro prišle. Kajti tako bo tudi življenje krajše...

DrejcDrejc -> RE: Življenje za jutri... (28.9.2005 14:03:28)
Očitno se sama zavedaš problema in to je prvi korak do tegam, da ga sploh lahko rešiš. Ker se ti je v življenju že marsikaj zgodilo, veš, da življenje teče svojo pot in se ti vsake toliko časa zgodijo takšni in drugačni prelomni in pomembni trenutki. Če živiš samo od prelomnice do prelomnice, je življenje kot kariera, neko hitro beganje od denarja do denarja, nikjer pa se ne ustaviš in si rečeš: srečna sem tukaj, zdaj, v tem trenutku. nauči se, da zabremzaš konje. Ja, dobro je, da ima človek cilje v življenju, vednomoraš gledati naprej in si postavljati nove izzive. Ne pa živeti samo za izzive in si kar naprej postavljati nove. Življenje je obupno prekratko tudi če se zavedaš obilice drobnih veselih trenutkov, ki nam ga polnijo! Zato postoj, nauči se uživat v tem kar imaš zdaj, tukaj, v otroškem smehu, v cvetju na tvoji gredi, v toplem objemu tvojega dragega, v čudovitem sončnem jutru, odpri oči in glej, koliko lepega je v resnici okoli tebe, ti pa brziš naprej in tega ne vidiš. tega se zavedaš, zato ti po moje ne bo tak problem. nauči se biti malo bolj na "easy" in ne divjaj skozi življenje. Res je žalostno, da se ti mora najprej nekaj groznega zgoditi, da se šele potem zaveš, koliko lepih drobnih trenutkov si zamudil, preden se je to zgodilo. Vsak dan živi, kot da je zadnji! Vsak dan delaj s tvojo družino, kot da jo zadnjič vidiš, vsak dan jim daj vedet, da jih imaš rada, vsak dan se vprašaj, kaj pa se mi je danes lepega zgodilo, je moj nasmeh komu polepšal dan, itd.? Umetnost življenja je v drobnih trenutkih. Gledati je potrebno s srcem (to pa je iz Malega princa)!

Anonimen -> RE: Življenje za jutri... (28.9.2005 15:17:47)
Vse ste napisale tako lepo. Saj se vsega tega zavedam. Od vsega začetka, kar se je otroček rodil, si vsak dan znova rečem, uživaj, jo gledam in si skušam vtisniti v srce, v misli, v spomin tisti trenutek, tiste občutke. Saj v bistvu vse to počnem. Ko zdaj berem nazaj, kaj ste napisale, bolj dobivam občutek, da me je strah tega, da bo minilo, da bo prehitro šlo mimo. Drugače pa smo imeli letos v družini dva taka primera, ki sta me ustavila. Bolezen. Mož in en mlajši sorodnik. Ko je mož zbolel, je najprej zgledalo res hudo in dolgo časa niti niso vedeli, kaj mu je, pa se je na srečo obrnilo na bolje in se popolnoma uredilo, tako da vem, kako je, če te nekaj takega ustvai. Sorodnik se še vedno bori in se še nekaj časa bo. Pa ta naš tempo življenja, ki nas tako priganja... Saj v bistvu se vsega zavedam, ampak včasih pridejo trenutki, ko malo več o tem razmišljam. Iz dneva v dan sploh nimaš občutka, ko pa pogledaš nazaj, pa vidiš, kako hitro, prehitro vse mine...

Maja0505 -> RE: Življenje za jutri... (29.9.2005 11:03:22)
Tudi jaz sem bila taka, kot opisuješ ti. Zdaj nisem več, pa se mi ni nič katastrofalnega naredilo. Namreč. Začelo se je, ko sem bila majhna, sem želela čim prej odrastit, potem čim prej končat šolo, dobit fanta, otročka. Ko je prišla prva [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image], se prav tako komaj čakala, da shodi, da začne govorit, ... Zdaj je stara 11 let. Ni več moja mala punčka. Imam le spomine, na to, kar je bilo. Pri druhem otročku pa sem zavestno poskušala ne misliti na to, da komaj čakam da bo shodil, ampak sem mu govorila kr bodi še dojenček in uživala v tistem trenutku. Čas mi je prav tako hitro minil, samo veliko bolj se spomnim podrobnosti iz našega življenja, kot pa od prej, ko sem gledala preveč naprej. Zdaj ko imam tretji punčko pa prav tako ne čakam, kaj bo prinesel jutri, vsaj v razvojnih in čustvenih pogledih. Otroke gledam, si jih skušam zapomniti v določenem trenutku, jih crtljam. Najstarejša bo čez pet let že v srednji šoli...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]Kako bo, me ne zanima..........................................Skratka. Mislim, da nisi nič drugačna, kot ostali ljudje. Včasih je potrebno samo spregledat (tako kot si ti) in začet uživat s tistim kar imaš. Lepo se imej.[sm=rozica.gif]

Stran: [1]