|
patrino -> RE: Skoraj obsedena (18.3.2016 20:30:27)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
Živjo punce! 7 let sem že poročena, 2 otroka. Z možem si občasno ogledava kakšen pornič. Ker jih je na netu na milijarde, dobiš kar hočeš. Tako sem se pred kakima 2 letom nehote ujela, da me privlačijo lezbični filmi. Ok, to še ni nič, problem, ki se mi je skristaliziral je pa v tem, da se v vsak film tako dobro vživim, da sem se začela poigravat z mislijo, da bi poizkusila z žensko. Bognedaj, da bi mož kaj slišal o tem, on me je oženil tako kot sem bila predno me je oženil in me noče drugačne. Jaz se pa že skoraj vsak dan poigravam s to mislijo. Po drugi strani se mi zdi, da bi bilo nemogoče dobiti kje kakšno s podobnimi idejami. Na prijateljice niti pomislim ne. Plačevati tudi ne mislim nobene. Želje so se pa že skoraj spremenile v obsedene... Kaj bi vi naredile? Zelooo vesela odgovora, ker takole to ne gre več, zdi se mi, da sem že skoraj obsedena s to idejo.
S temi željami je po moje tako...Osebno sem mnenja, da v pravem partnerskem odnosu rastemo na vseh področjih. Tudi na spolnem. Če ni tako in se ves čas tanca na mestu , po moje kaj kmalu postane vse skupaj dolgočasno, suhoparno, nezanimivo. Vendar se mi zdi, da naj bi ta rast v partnerstvu ne glede na področje, morala zajemati oba oz. naj bi rasel in se širil medsebojni odnos in ne vsak posameznik čisto v svojo smer. V tem primeru to pač ni to.. S tem mislim, da bi bilo v tvojem primeru vse vredu, če bi se s tem, kar tebi diši, oba strinjala. Če si sto procentov prepričana, da tvoj ne bo zato, potem z vztrajanjem pri svoji "obsedenosti" ne boš prispevala k rasti odnosov med vama, temveč boš dala na kocko vajino partnerstvo. Saj se verjetno zavedaš tega, a ne? Se ti zdi vredno? Ne mislim s tem, da se bi morala svojim željam čisto odpovedati in se v vsem podrejati partnerju. Menim le, da je dobro delati na tem, da partnerju dopoveš, kako velike so tvoje želje ter ga nekako mogoče spodbudiš in prepričaš, da te ob tem podpira. Tako je v bistvu pri vseh zadevah med dvema , ki sta v zvezi, ne samo pri spolnosti. Prilagajanje, kompromisi, sprejemanje drug drugega ...Na skrivaj se jaz ne bi šla. To mi izrazito smrdi in se mi zdi nečastno. Tudi ne vidim smisla furati neko partnerstvo, ki si ga jaz predstavljam kot nek zaupljiv, iskren odnos, če misliš lagati, skrivati, se sprenevedati.
Imam pa ob tvojem pisanju občutek, da ( "moj me je oženil takšno kot sem bila predno me je oženil in me noče drugačne..." [sm=zmeden.gif])je pri vama še vse kaj drugega tudi čudno in ne le tvoje želje po eksperimentiranju v spolnosti. Kaj ko bi tisto prej poštimala, če se da, pa znajo tudi takšnele zadeve potem pasti na pravo mesto?
Je pa tudi tako- ljudje imamo vse mogoče želje, zanimanja, skomine. Zagotovo kdaj čisto vsi. Kam bi prišli, če bi nas vsaka neuresničena želja tako obsedla, da bi bili pripravljeni spraviti na kocko partnerstvo z dvema otrokoma? Življenje je pač takšno. Polno skušnjav. Če je na tvojem področju kaj narobe in suša v partnerskih odnosih, pa je skušnjava tam čez še slajša in vabljivejša.
Dobro se je zavedati, da ima tudi tvoj zagotovo kakšne želje, skrita hrepenenja, ... Mogoče boš kmalu na drugi strani brega, ko boš morala ti poskusiti pogoltniti kakšno takšno zadevo, kot trenutno želiš, da jo bi tvoj partner. Boš takrat pripravljena na sodelovanje?
Mogoče ga tudi na tak način prepričaš. V smislu...ti meni pomagaš uresničiti željo, potem pa jo jaz tebi. Samo potrebno se je zavedati, da se zna narediti, da vajin partnerski odnos , ki temelji na vaju dveh kaj hitro postane obiskan kot avtobusna postaja z mnogimi potniki. Saj veš- ko se enkrat odpre vrata v spalnico za javnost, zna v postelji biti gneča[sm=smiley36.gif]
|
|
|
|