|
ronja -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (21.1.2016 23:00:31)
|
Ronči, ti praviš, da bi šla do vaše učiteljice, pa jo vedno zamudiš, pa ona prej odide itd. Veš kaj , če bi te to tako zelo žulilo, bi ti prišla prej oz. bi se potrudila priti tak čas, da bi z učiteljico govorila.
Patrino, res mi je moje zdravje bolj pomembno in zato ne špricam obiskov pri zdravniku, čisto priznam. Tudi na zavodu ne bom prej šibala od svetovalke zato, da bom ujela učiteljico, ker ipak grejo iz šole dokaj zgodaj (vsaj pri nas, no;). Pač pride tak teden, ko je kaj drugega bolj pomembno in nimam nobene slabe vesti zato. NI pa, da ne bi vprašala tamale, kaj je s tem - če ne bi nihče nič rekel, bi jo poskušala dobit pa pred poukom, recimo, da ji vsaj omenim. Tako pa se oni o tem že pogovarjajo v šoli in me v bistvu zanima, kakšen je način reševanja problemov in če imajo kak nasvet, kako lahko pomagamo - to je na dolgi rok.
Mislim, da je dobro, da se pogovarjajo o tem. Verjamem, da tudi ona dostikrat ne more naredit ne vem kaj, je pa veliko že to, če se stvari ne pomete pod preprogo - ala naj se sami zmenijo. Se pa strinjam, da jim je treba povedat, sicer sami ne morejo vedet, saj nimajo oči povsod. Meni je njen učiteljica super in se trudi - pa vseeno ne more kar rešit vsega, saj ni super woman. Tudi prejšnja je bila fajn, vseeno pa se to teženje nekaterih ni ustavilo.
Nasilja je čezdalje več . Ne se slepiti , da ni.
Jaz pa mislim, da ga ni. Vsaj ko sem sama hodila v OŠ, je bilo tega več, zdaj je toleranca nižja in je boljše. Bi se pa dalo še malo popravit. Meni je sošolec prerezal copate, ker mu niso bili prav, recimo, čisto tako, ker si jih je želel nosit:D. Pa nisem bila niti kaj strašno jezna nanj, malo se mi je trapasto zdelo, samo je bil pač blesav, ni pa hudo mislil. En sošolec se je vsak vsakcat odmor stepel s kom. Čisto vsak. Bil je res bogi fant in tam bi morali ukrepat in otroke vzet takim staršem, tako pa so samo šlepali naprej, dokler je šlo, potem je šel pa na posebno šolo. Tega je zdaj manj. Problematični otroci dobijo malo več pomoči in zato se tudi vedenje malo izboljša. Meni se zdi, da gre na boljše. Takrat ne bi imelo nobenega smisla govorit učiteljici, da mi je prerezal copate, ker ne bi čisto nič naredila (tista že ne, ker ni reagirala na kaj dosti hujšega). Zdaj mislim, da dostikrat reagirajo na manjše stvari, kar se mi zdi zelo v redu, ker iz malega raste veliko.
Lili, podobno izkušnjo sem imela jaz pri psihologinji, ko sem šla z malo na sistematski in jo na koncu še vprašala za nasvet za starejšo pupo, kaj naredit, ker jo je sosedova punčka non stop nekaj gnjavila, mala pa se ni znala upret. Se je totalno zgrozila, ko sem rekla, da nobena od normalnih taktik ne zaleže in da ne vidim več druge kot da ji rečem, da naj jo nazaj. Ampak to je pomagalo. Ko je mala dobila ta navodila, je sicer ni nikoli udarila, vendar se ji je lahko uprla. In so se lahko lepo skup igrale:). Sosedica je pač iskala meje in ker jih pri njej ni našla, je šla vedno dalje. Non stop pa tudi ni prav reševat problemov zanje in je fajn, da se naučijo postavit zase, ker mi ne bomo vedno zraven. Ko sem rekla psihologinji, da če bi meni njena mama delala isto, kar dela mala moji mali, bi ji tudi najprej lepo rekla, potem še enkrat bolj strogo, potem bi jo nadrla, če pa ne bi nič pomagalo, bi se pa tudi branila. In ni hotela rečt nič, sem pa videla, da bi sama reagirala isto:D. Ko da mi bi se pa pustili porivat sem pa tja, pa da nas nekdo cuka itd... Glih tako bi popenile in če ne bi nič pomagalo, bi se branile. Kar je prav.
Trenutno s tem nimamo problemov, sem prav vesela, da se je mala tako sestavila,ker če padeš enkrat v ta krog žrtev, je vedno težje ven. Ne teži nikomur in nihče ne teži njej. Zdaj je na vrsti druga faza - da ti, ki jim nihče ne teži, povejo avtoritetam, če kdo teži drugim. TO se mi zdi, da je tudi zdaj veliko boljše. Zdaj otroci povejo učiteljicam, mi našim večinoma niti nismo, ker niso nikoli reagirale in smo obupali. Parkrat si rekel, ko si videl, da jih boli đoko, pa si obupal.
Osebno sem mnenja, da bo starš, ki ima nek normalen nivo kulture in zavedanja v sebi, naredil vse, da bo po normalni poti uredil nesporazum v zvezi z njegovim otrokom in sovrstniki.
Normalno. Vendar si zatiskaš oči, če praviš, da povsod reagirajo. R. učiteljica je očitno reagirala, vendar težava še ni odpravljena. Včasih malo traja, da najdejo vsi pravo rešitev...
In res še nisem slišala, da bi kakega učitelja odpustili zato, ker ni pomagal učencu.
Pa ne zato, ker niso reagirali na prijavo staršev, temveč zato, ker se ravnatelju ni dalo migniti in so raje odstranili učitelja, ki je opozarjal na nepravilnosti v sistemu, kot pa naredili red.
Pa ne vidiš, da pišeš isto kot LIli? Da sistem ne dela vedno prav in da kot praviš učitelji, ki bi radi naredili prav, celo nasrkajo?
Pri nas se mi recio zdi, da se učiteljice (vsaj R., pri L. še ni bilo takih izgredov) trudijo, vendar so pač še mali otroci in različni karakterji različno reagirajo in to traja, da se naučijo. Vidim pa, da pa vodstvo šole rado pomete probleme pod preprogo in rešuje na zelo hecne (in včasih precej neučinkovite) načine (to ne za te probleme tamalih, ampak večjih).
|
|
|
|