|
nejcko -> RE: DUTB (11.10.2015 0:28:09)
|
IZVIRNO SPOROČILO: liliana
IZVIRNO SPOROČILO: nejcko
Kaj pa če nas mediji zavajajo z varčevanjem? Če nas zavajojo z občutkom večne krivde?
Torej nas v primeru beguncev tudi niso zavajali.....? Ali nas zavajajo samo takrat, ko se ne strinjamo z njimi?[sm=smiley2.gif]
Kdaj te pa medij zavaja, pa si "izbereš" pač sam.....ti si si izbrala, da si bila zavedena v primeru migrantovi in krize.......
Mediji sigurno zavajajo v večini primerov, ker so pač v službi vladujočih oz. tistih, ki imajo denar. Se pa najdejo tudi mediji, ki poročajo objektivno in kritično, le poiskati jih je treba.
Tako kot nisem nasedla medijskim floskulam o ubogih beguncih in humanitarni torturi, nisem nasedla niti medijskim floskulam, sforsiranim s strani trojke, da smo krivi in da je edini izhod iz krize varčevanje. Na srečo obstaja intrnet, ki kljub vsem minusom prinaša tudi nekaj plusov, in sicer, da človek lahko poišče vse sorte podatkov. In če jih znaš poiskati, se kaj hitro lahko prepričaš, da svet ni črno-bel, kakor nas prepričujejo mediji, ampak hudimanovo pisan. In tako sem zelo zgodaj znala poiskati podatke, da varčevanje sploh ni tako dobra reč, kot ga je propagirala IMF in ostale bančne korporacije preko medijev. Marsikje si lahko našel izjave ljudi, ki so zaposleni celo v teh inštitucijah, da varčevanje ni edini način izhoda v krizi.
Zdaj se o tem že kar dosti piše, ampak kakšni dve leti nazaj je bila to še velika tajna. Si jo pa lahko našel in pač presodil.
Če pa uporabiš samo staro dobro kmečko pamet, lahko veš in se prepričaš, da varčevanje ne gre vštric z razvojem. Če varčujem, ne trošim. Če ne trošim, proizvajalec blaga ali storitev od mene ne dobi denarja. Če proizvajalec blaga ali stroitev ne dobi denarja, ne more proizvajati, še manj se razvijati.
Torej, če bi vsi vračevali, bi lahko živeli kar lepo v jamah, vsak s svojo nogavico, polno denarja pod glavo.
Če zapravim, kolikor pač imam, je to super zame. Ampak če ima 80 % populacije denarja ravno toliko, da poplača položnice in se prebije čez mesec, vse ostalo stoji. Stojijo vse luksuzne storitve in proizvodi. Ma niti luksuzne ne rabijo biti. Kupiš pač en plašč in ga nosiš 10 let, kupiš ene čevlje in jih nosiš 5 let ... predstavljaj si, kaj bi bilo z vso proizvodnjo danes, če bi vsi kupovali 1 par čevljev na 5 let. Kot nekoč.
Živeli bi pretekli čas.
Zaradi mene tudi če bi resnično ga. Jaz osebno polovico sodobne navlake ne rabim niti si je ne želim. Jaz. Res pa je, da si pač ne predstavljam živeti brez hladilnika, pralnega stroja, brez sesalca. Pa trenutno nisem v stanju kupiti ne enega, ne drugega ne tretjega, če mi crkne.
Sem zato kriva? Ker ga bi vzela na obroke (če bi bila nuja)? Sem sem res kriva, če kljub temu, da npr. delam, s svojim delom ne zaslužim dovolj, da bi si kupila eno čisto vsakdanjo reč? Ne počitnic na Maldivih, ampak neko skorajda življenjsko pomembno reč. Šef pa ima ima za razliko od mene jahto + šušilca za povrhu.
Kdo je zdaj tukaj nor oz. kriv?
Kdo si zasluži imeti kaj in kdo ne?
Zakaj si nekdo zasluži imeti vse in drugi nič?
|
|
|
|