Mayche
|
[/quote]
Hvala.
Ja jaz sem tudi na začetku bila že čisto neučakana kdaj bo in kdaj bo.... No pa ni bilo... Ampak potem počasi začneš drugače gledati na vse. Odnos se poglobi, ker sva se o vsem veliko pogovarjala... Privoščila sva si kake stvari... No potem pa sva rekla da sedaj pa je čas da nekaj ukrenemo in zgleda da je že samo progesteron naredil dovolj. Sedaj pa sem že celo nosečnost bolj zadržana, ker sem mela slabo izkušnjo... Ampak bom najbolj vesela ko bomo enkrat rodili in dočakali malčka 
[/quote]
MauMow, mi lahko poveš malo več o tem progesteronu? Praviš, da ti je to pomagalo zanositi. Kaj je funkcija tega? Da odebeli sluznico ali kaj drugega? Zakaj pomaga?
Drugače pa ja, se strinjam glede znakov... tudi jaz sem, ko sva se odločila, da bova pričela delati na otročku, imela miljon znakov... ni da ni... in se je vedno izkazalo, da nisem noseča, pa sem bila prepričana, da imam čuden okus, slabosti, da se mi vrti, itd  . No, v obeh primerih, ko sem dejansko zanosila (sicer se je pol končalo s SS), pa do 5. tedna nisem imela nobenih posebnih znakov. Mogoče edino malo občutljive prsi, ampak nič bolj kot ob menstruaciji pa morda sem bila malce bolj utrujena, ampak nič hujšega. Sem pa obakrat imela vgnezditveno krvavitev (zelo rahlo, en dan čisto blagi, rožnat izcedek), kar mi je vlilo upanje, da sem zanosila. No, res sem, ampak obakrat okoli 5. tedna spontano splavila.
Tudi sama sem pričela jemati folno kislino (G mi je priporočal Elevit), takoj, ko sva se odločila delat na otročku, potem sem vmes prekinila, sedaj pa imam prakso, da jo vedno pričnem jesti nekako od O dalje. Sedaj, ko sem splavila, pa sem spet prekinila z jemanjem. Pričela pa bom spet, ko bo naslednja O. Ne vem, če je tako ok, samo se mi zdi da neprekinjeno nonstop je tudi ni dobro jesti, če nisi noseč... ali pač?
To je lepo slišati, da te partner podpira in gresta skupaj skozi to. Tudi moj mož je zlat in je v vsem z mano, me bodri, stoji ob strani in vliva pozitivne misli. Pravi sonček je
Ampak vseeno tako sovražim, ko mi ljudje iz okolice govorijo naj odmisliva, se sprostiva in pol se bo prijelo, ko sploh ne bova prilčakovala... Ko ne razumejo, da če si želiš in že nekaj časa delaš na otročku in po dveh SS, je res težko celo zadevo odmislit in se prepustit toku 
foxy_cat, hehehe, tudi jaz sem tako mislila... pač, ko se bova odločila, pa se bo prijelo. In pol vidiš, kak je to vse lahko zakomplicirano in težavno. In če že uspeš dočakat tisti plusek, še spet nimaš garancije, da se bo obdržalo. Pa tak so nas že v šoli opozarjali, da se je treba zaščitit in to... če bi vedla, da se tak težko prime, me nebi blo tak strah takrat Samo kaj, ko pa si ne želiš, pa se lih takoj prime... to je vedno tak... Prav občudujem pare (in jim seveda privoščim), ki jim to res v prvo uspe.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
in optimističen pogled na vse, vem da je težko, ampak kaj nam pa drugega preostane?
Že kar pričakujem kakšne lažne znake, ker vidim, da je to kar pogosto, ko je prisotna želja. Bomo videli kako bo pri meni 
Ma, tudi vsem nam ostalim privoščim, da nam enkrat uspe 
