tamala86
|
Ojla! 
No, končno sem se spravila k računalniku...sej na telefonu sem malo prečekirala, pisala pa nisem...vidim, da tudi ve niste bile ful aktivne
Uglavnm, pri nas je pestro...dan ima premalo ur. Dva tedna smo bili vsi doma, je bilo kar naporno, pol pa je tavečja bla doma par dni, šla prejšnji teden k babi, in tamala je bila tudi par dni potem doma. Danes je v vtrcu, tako, da sva z Jerco sami. Kar malo paše...sej sta pridni obe, ok, lažje je, če je samo ena doma, ker če sta obe, je takoj divjanje pa cviljenje itd...ful se igrata skupaj, samo se nekaj bockata skoz. moji lubici tavečji Jerca pa se ful doji pa rada je na rokah pa še krče ma in je kar hudo. Včeraj je jokala 3 ure zvečer...spi večinoma pri nama, ker sem prevč utrujena, da bi jo nesla v posteljico...spi pa od pol ure do 3 ure. večinoma ponoči 2,5-3h, čez dan odvisno, 15 min al pa 2 uri. Včeraj sem dve uri pekla palačinke, ker sem vmes ugašala pa dojila, previjala, nosila...mi je kar naporno, porihtat vse tri, si čas vzet, skuhat, mal pospravt in osnovne stvari, pol pa zmanjka časa. No, sej pol k bo mela tamala en ritem, bo malo lažje. Samo upam, da ne bodo prehudi krči. Kot pri ta srednji, k je bilo grozno. Drugače smo pa super, tamali obožujeta sestrico, midva pa čist zaljubljeno gledava najine tri punčke. 
Na hiter še porodna zgodba :
V petek, 14.7. me je spet popoldne malo zvijalo in, ko zvečer ni bilo bolje, sva šla v P se pokazat. CTG nič posebnega, odprta 2 cm, ne še čist zmehčano...in so me not zadržal, ker je 3. in me je matral neki že 16 dni. Sem šla na oddelek. Ponoči nisem spala, ker me je skoz mal ščipal in me sestra ob 6ih zjutraj kar pošlje v porodno. Pridem dol, me pogleda, prav zakaj ste prišli, če še ni čist zmehčan?! Ja, kaj jst vem, poslal so me dol...mislim, kt da sem sama prišla.  Naredijo klistir, in glej ga zlomka, ob 7ih se začne izmena babičarju Anžetu. Čist sem bila vesela, ker sem hotela njega met v porodni. Me pele v porodno, pregleda in reče, da on me še ne bi poslal v porodno. Čakam 2 uri na CTG, pride dr., odprta skor 3 cm in mi reče al bomo čakal al pa sprožimo. No in svase odločili, da mi predre mehur in doda umetne popadke. Takoj so bili popadki močnejši, mi dajo ultivo, pokličem mojega in smo čakal. Uglavnm, popadki so bili hudi, Anže jenpodaljšal smeno do dveh skoraj, končal je ob 1ih. Od ultive sem bila čist fertik, spala vmes, pa k sem govorila sem se kar zgubila vmes ...pol mi je pa utrip padel na 40, nisem dihala in so mi vzel ultivo. Je bila tam ena anesteziologinja, ki mi je na konc na vsak način hotela dat spinalno epiduralno. No pol sem prosila da mi jo da, čeprav se m ful proti...ne maram da me okol hrbtenice neki špikajo. Ful je bila vsiljiva, še moj je rku, če bi res rada...no, samopol je prišla babica Klavdija (za Anžetom), pogledala in rekla, da ni časa, 9 cm, še mal pa bo konec...Vem samo to, da jih je bilo na koncu 5 okol mene, da sem govorila nej jo dajo vn, da ne morem več...no in pol sem s prvim popadkom porodila glavico in pol še ostalo. Tist moment, k sm rodila sem sam obležala, nič nisem rekla, čist sem bila hin...potem so mi dali mojo prelepo punčko. No, mela sem jo samo par minut, ker sem se začela tako trest, da je nisem mogla držat. Od utrujenosti, mišice so se ohladile in me je zeblo kot pri norcih. 3 odeje so mi dali, da je bilo malo bolje. No, ko so zrihtali tamalo, se je takoj priklopila. In še zdaj se lepo dojiva. Nič nisem bila šivana...to je super, je pa bilo težje kot 2. Je rekla babca, da zato, ker je šlo na koncu ful hitr in pa ker sem drobna, da je bilo zame težko. Preživela sem, je pozabljeno...ko gledam mojo lubico.
MauMow in Tara...še malo pa bosta tudi ve cartale...pa Bluegirl ti tudi...
Lep pozdrav vsem, šibam, tamala se že oglaša.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Ah ja sej bo. Aja pa čist nizko mam trebuh 
. Po dolgeeemmm času. Se me še spomnite 
.
. Vem da si ti takrat Radenska tudi z nami tukaj čvekala ko se je tema odprla... Kako čas šiba...
...ma res mi čas tako hitro mineva;... Potem sem še malo obujala spomine na prvo in drugo nosečnost, pa potem ko sta se oba rodila... Za mene je to res bil en tako lep in poseben čas...sicer tudi naporen, ja; ampak kljub temu poseben in lep. Po eni strani mi je kar malo težko da je to za menoj, za nami...po drugi strani sem pa zelo, zelo hvaležna in vesela za vse... Evo starejša dva sta že oba v šoli 
...le kdaj se je to zgodilo... 
. Sploh nisem dobila na mail obvestila, da ste pisale 
.
? Pa čas res šiba... Oglasi se kako si... Držim pesti, navijam, da bo hitro in bp, ko bo 
