peregrina
|
Pravzaprav uspavanje sploh ni pravi izraz, saj z uspavanjem načeloma nimamo problemov.
problem se pojavi, ker je naš deklič en nočni ptič - že iz trebuha ven. Ko je še bila v "mamahotelu" je zjutraj in dopoldne spala, zvečer okrog 22.00 pa se je zbudila in začela noreti po trebuščku. In nekaj takega prakticira še sedaj.
Ponoči spi (večinoma se zbudi 1x do 2x na noč, včasih prespi tudi celo noč), torej to sploh ni problem. Spi tudi zjutraj - ponavadi do 8.00 ali 9.00. Idealno a ne?
No, malo manj idealno je, da zvečer ne zaspi pred 22.00. Če pa že zaspi 8recimo ob 21.00), se po pol ure zbudi in ima potem cel žur do polnoči ali 1.00.
Zelo si želim to njeno spanje prestaviti vsaj za eno urco, recimo na 21.00. In bi mi vsak nasvet prišel prav.
Sem že poskusila prestaviti njeno zadnje popoldansko spanje (okoli 18.00) oz. jo zamotiti, da ne bi zaspala, pa je sicer res zdržala do 20.00, a kaj, ko je zaspala za pol ure in smo imeli potem vesele urice do zgodnjih jutranjih ur.
Prav tako sem imela idejo, da bi jo zjutraj prej zbudila, pa sem ugotovila, da nima smisla, ker tudi ko se je zbudila ob 5.30, ali 7.00 ali pač katrikoli bolj zgodnji uri, je bilo zvečer isto.
A bi pomagalo, če bi njen zadnji popoldanski spanec skrajšala in jo zbudila po 15 minutah? Sicer spi 40 minut ali več.
Kako ste vi reševali podobne zadeve?
Pa še eno vprašanje - to pa se nanaša na uspavanje. Do sedaj (dete je staro 9. mesecev) sem jo uspavala večinoma jaz, ker sem pač dojila in je večinoma zaspala na joški, če pa že ni zaspala, se je pa vsaj umirila na zizi. Zdaj pa mi postaja vse skupaj zelo naporno (zdr. težave) in sva s partnerjem prišla na idejo, da bi jo navadila, da jo uspava tudi on. No, pa se je nanin poskus klavrno končal.
Jaz sem jo podojila, potem jo je on prevzel. In v trenutku, ko je ugotovila, da grem jaz iz sobe (oz. še prej) je začela jokat in ni nehala, dokler je nisem spet vzela jaz. Pa jo je partner ves čas držal v naročju, ji pel, jo zibal, imela je dudo, ni je pustil jokati v posteljici. Mende je ves čas gledala prot vratom in z roko kazala prot njim. Po pol ure joka (ni bil to tsk msli jokrc, ampak konkreten jok), se mi je punca čist preveč zasmilila (no, saj se mi je že prej, ampak sem si dopovedovala, da ji nič ne manjka, da jo ima ati v naročju, da je v varnih rokah) in v trenutku, ko sem stopila v sobo se mi je dobesedno vrgla v naročje in utihnila. Zaspala sicer ni, sem jo morala podojiti (oz.pač se je spet pomirila na zizi, pila ni dosti).
A sem jo razvadila z dojenjem? Je še prezgodaj, da bi jo uspaval kdo drug? Je bolje da počakam kak mesec ali dva? Oz. je bolje da počakam na konec dojenja, pa potem zamenjamo režim? Pojma nimam.
Hvala za vsak nasvet.
|
Natisni
