|
Barbi5 -> Še vztrajati? (26.6.2015 8:13:27)
|
Pozdravljene! Ponovno prosim za pomoč in se hkrati zahvaljujem za vse nasvete in mnenja, ko sem kar nekaj časa nazaj pisala o problemu s taščo... Zdaj oziroma že kar skozi imam pa problem z možem. Dela samo nočne in to bi še bilo ok, če bi potem dopoldan, ko se naspi, kaj postoril po hiši. Imava hčerko, staro 3 leta, ki je ni čuval še nikoli, vedno stara starša (moja dva). In potem raje gre, doma nič kaj ne pomaga, te ko mu pač je, drugače pa ne more, da bi komurkoli rekel ne, hodi na piknike, drugod pomagati, športne aktivnosti (s prijatelji, ki vedno na koncu pire dvigujejo) itd. Skratka, doma je zelooo malo, pa še tisto kar je, čez vikend recimo, ali čez dan spi, ponoči tako dobro več ne (bioritem) in tako ponoči pije (alkohol seveda) in je. Glede alkohola se je vsaj končalo, da se ne napije več "koma", kamorkoli gremo, kar je bilo do kakšnega leta nazaj. Potem pa nisem več mogla, ker je vedno, ko se ga je fejst napil, meni grozil in me žalil. Problem je pa sedaj ta, da mene strašno jezi želodec, posledično sem zelo, zelo dovzetna za vse in sem bila zaradi tega že prej v bolnišnici, nazadnje lani, sedaj pa, ko se kaj razjezim, bruham potem čez kak dan, tako mi nekako odzadi pride... Povejte, kaj naj storim? Samo v vednost naj povem, da živimo pri najinih starših, svoje stanovanje, vse drugače ok, le preprosto nič ga ni doma skoraj...tako zelo sva se odtujila v teh nekaj letih, skupaj sva že 11 let, poročena 6 let... Sem že velikokrat razmišljala, da bi preprosto šla oziroma bi on šel...ali naj ga primem dobro? samo se mi zdi, da nič več ne bo pomagalo, tak samosvoj je ratal, čisto drugačen od fanta, v katerega sem se zaljubila. Sama delam vse, likam, čistim...vse no. On pa, ko je doma, samo poseda po kavču, če kaj rečem, reče, da je utrujen in se dela da spi, redko da gre z nasmehom mi kaj pomagati, ker to je pač moje delo in se njemu ne da. Če ga pa kateri dan "prime" in kaj postori (predvsem zunaj-košnja ipd.), pa potem še 14 dni govori, da saj je to pa to naredil... Mi je ta teden spet počlo, ko sem po celodnevnem sobotnem izostanku-njega seveda-od doma, bruhala in se slabo počutila. Sem mu rekla, da je konec, da se naj zjasni in da naj bo več doma! Med tednom trenira otroke, sicer dobi plačano, ampak vedno več je od doma, tekme potem čez vikend, zdaj so piknik imeli, ampak to ni bilo dovolj, je še na neke veselice skrenil zvečer potem... zraven tega pa nobeno, ampak res nobeno nedeljo ne gremo nikamor, lahko le popoldan, dopoldan ima on svoj šport... je rekel, da ne misli pustiti nekaj, kar ima rad in da saj je veliko doma... brezveze, sploh nevem več kaj naj. Rada bi kaj rešila, če se še sploh rešiti da... pa iščem malo vzpodbudne besede, me je strah, če greva narazen, kako bo mala sprejela to, da bo morala za nekaj ur k njemu. Sicer ga ima rada, to ne rečem, a brez mene ne bo šla... uhhh, težko...
Ima katera podoben problem?
|
|
|
|