patrino -> RE: Naj povem bratu? (27.3.2015 20:13:23)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Zelena0 Sej zdej ni poanta, ali sem kiksnila, ker je bila priložnost, ali ne. Sej sama pravim, da sem! In mi zato ni lahko. Sej se že sama polivam z gnojnico, no! Enostavno ne morem se soočit z njo. Pa mi rečte da sem kdorkoli....ne zmorem! Tamale otroke imam skoz pred očmi in brata. A po drugi strani bi rada, da neha. In naj ne misli, da ji uspeva. Vem vzroke, da ji manjka pozornost, da njun odnos ni ravno fajn...ampak na tem je treba delat in v to vlagat! Grozna sem, ampak na nek način bi rada, da se prestraši ker to počne. Enostavno ni fer! Najraje bi, da brat ne bi vedel. Najraje bi njej anonimno nekaj, nekje...pa naj potem dela naprej če hoče... O joj, počutim se kot ... Katastrofalno se počutim! [sm=smiley13.gif] Verjetno se počutiš tako , kot miš, ki je šnofala po mišolovki, pa jo je stisnilo za smrček...Sori no, saj vem, da si v bedni situaciji in nihče ne pravi, da je lahko takole narediti kar tako nekaj in biti prepričan, da je prav. Kaj če bi malo počakala. Zadevo malo opazovala in ne tako na horuk poskušala stvar rešiti. Mogoče ji daš možnost, da sama od sebe zadevo poštima, jo obelodani možu in stvar rešita brez tvojega vmešavanja. Ne rečem, da je prav, da se začneš delati, da zadeve nisi videla. Morda pa vseeno ni treba pojesti juhe takoj ko se je skuhala.
|
|
|
|