Ah..nič

Ah..nič (Polna verzija)

Forum >> [Skupnost RR] >> Čvekanje ... v tri dni ...

Sporočilo

Stanislava_ -> Ah..nič (4.3.2015 20:38:11)
Žalostna sem, umrla je sošolka, bila je najbolj lušna v razredu nekje od drugega letnika naprej. Tako da škoda časa za vsako traparijo...življenje je prekratko.

Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (4.3.2015 20:47:09)
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Stanislava_ -> RE: Ah..nič (4.3.2015 20:49:13)
Hvala, čeprav je žalostna čisto egoistična, ko se smrt dotakne tvoje generacije. Pa šok, v tem smislu...in žalost zaradi lepe punce kot je bila. Ma kar neki. Na svojo smrt sem pripravljena, ampak na drugo očitno nisem.

LuLu -> RE: Ah..nič (4.3.2015 20:49:43)
sožalje... se kar priključim zapisu od Ankice

Stanislava_ -> RE: Ah..nič (4.3.2015 20:58:39)
Lulu, hvala. Nisem mislila, da me bo prizadelo. Pa me je.

alda -> RE: Ah..nič (4.3.2015 21:00:12)
[sm=smiley19.gif][sm=smiley19.gif][sm=smiley19.gif] Moje iskreno sožalje!

Vijoličarka -> RE: Ah..nič (4.3.2015 21:29:00)
Vsi smo bolj pripravljeni na lastno smrt, kot pa na smrt blžnjih. Na svoj način pa pretrese smrt nekoga tvoje generacije. In če primerjam to z občutji starejših ljudi (pri nas imamo zdaj veliko opraviti s pogrebi), ki računajo, koliko je bil ta, ki je zdaj umrl, star, nas mogoče tudi počasi grabi.. pa začenjamo sami delati primerjave. Skratka, tisti svet mladosti, kjer je vse nekako statično in čeprav razumsko veš, da ne bo vedno tako, se v resnici tega ne zavedaš, dokler ne udari. Ko sem izgubila svojo prvo sošolko zaradi bolezni in bila je mnogo, mnogo premlada, se mi je zdelo skoraj nerealno. Pri naslednji ni bilo čustveno nič lažje, je bilo pa vseeno dojemanje bolj razumsko, ker sem imela že določene izkušnje. Pojma nimam, če to sploh zveni logično, pa če kaj pomaga. Ampak hočem reči, vsaj zame je tako, da mi je bila prva izkušnja s smrtjo najhujša, ker nisem vedela, da to prihaja v valovih, za tabo. Naslednjič sem vedela, sicer ni bilo nič manj huje, je pa bilo na nek način lažje, ker sem že poznala potek.

Stanislava_ -> RE: Ah..nič (4.3.2015 21:34:11)
IZVIRNO SPOROČILO: Vijoličarka Vsi smo bolj pripravljeni na lastno smrt, kot pa na smrt blžnjih. Na svoj način pa pretrese smrt nekoga tvoje generacije. Skratka, tisti svet mladosti, kjer je vse nekako statično in čeprav razumsko veš, da ne bo vedno tako, se v resnici tega ne zavedaš, dokler ne udari. Ja, tako je, kot bi bila mladost nekje zamrznjena in bo ostala večno mlada in bodo šolske obletnice kar večne. Zdi se mi kot bi nekdo z nas odvzel en del vseh veselj, ki so bila z name v tistih najstniških letih.

RIJA* -> RE: Ah..nič (4.3.2015 21:39:42)
IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_ Tako da škoda časa za vsako traparijo...življenje je prekratko. sožalje [sm=smiley13.gif] ampak tegale stavka pa se žal spomnimo samo, ko doživimo kaj hudega...sicer pa se sekiramo še na zalogo in ne živimo, kot da je današnji dan naš zadnji....

liliana -> RE: Ah..nič (4.3.2015 21:42:37)
IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_ Tako da škoda časa za vsako traparijo...življenje je prekratko. Škoda za vsako traparijo in škoda za vsako izgubljeno priložnost, ko ne izkoristiš vsega, kar bi rad zaradi x vzrokov.... Sožalje......

Stanislava_ -> RE: Ah..nič (4.3.2015 21:45:36)
IZVIRNO SPOROČILO: RIJA* IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_ Tako da škoda časa za vsako traparijo...življenje je prekratko. sožalje [sm=smiley13.gif] ampak tegale stavka pa se žal spomnimo samo, ko doživimo kaj hudega...sicer pa se sekiramo še na zalogo in ne živimo, kot da je današnji dan naš zadnji.... Običajno je tako..[sm=smiley13.gif]. Še dobro, da imamo otroke, ti so še sposobni uživati trenutek.

RIJA* -> RE: Ah..nič (4.3.2015 21:46:47)
IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_ Še dobro, da imamo otroke, ti so še sposobni uživati trenutek. večkrat bi se morali zgledovati po njih [sm=smiley27.gif]

Vijoličarka -> RE: Ah..nič (4.3.2015 21:47:36)
Zdi se mi kot bi nekdo z nas odvzel en del vseh veselj, ki so bila z name v tistih najstniških letih. Mogoče se res tako zdi, ker se to nikoli več ne bo ponovilo. Po drugi strani pa, ti dogodki so, ostali bodo s tabo, pomagali so te tudi sooblikovati in v tebi je majhen delček nje. Spomini ostanejo, sicer z rahlim pridihom grenkobe, nostalgije in včasih sune žalost malo močneje, ampak čas res pomaga. Ne gre pa to hitro. Sama sem hvaležna in vesela, da sem imela te ljudi, ki so me zapustili, v svojem življenju. Je pa, seveda, vedno en tak zbodljaj prisoten. Pa se naučiš živeti tudi s tem. In kot sem že prej rekla, zna prihajati tudi v valovih, kot strela iz jasnega. Ne vem, če je z vsemi ljudmi tako. Pomaga, če se zavedaš, da to pride in da je to normalno. Drži se.

nejcko -> RE: Ah..nič (4.3.2015 21:49:15)
Sožalje, stanislava [sm=smiley13.gif]

Stanislava_ -> RE: Ah..nič (4.3.2015 21:51:23)
IZVIRNO SPOROČILO: RIJA* IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_ Še dobro, da imamo otroke, ti so še sposobni uživati trenutek. večkrat bi se morali zgledovati po njih [sm=smiley27.gif] [sm=smiley1.gif]. Sicer ne vem, kdaj sem si zaslužila tako srčnega otroka....ampak očitno sem si ga. Pol minute in srček je topel [sm=smiley27.gif].

RIJA* -> RE: Ah..nič (4.3.2015 21:56:24)
IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_ Sicer ne vem, kdaj sem si zaslužila tako srčnega otroka....ampak očitno sem si ga. Pol minute in srček je topel [sm=smiley27.gif]. nisi si ga zaslužila. tega se je naučil od tebe. simple.

malaMravljica -> RE: Ah..nič (4.3.2015 21:57:07)
ojoj, moje sozalje.

Stanislava_ -> RE: Ah..nič (4.3.2015 22:03:08)
IZVIRNO SPOROČILO: Vijoličarka Zdi se mi kot bi nekdo z nas odvzel en del vseh veselj, ki so bila z name v tistih najstniških letih. Mogoče se res tako zdi, ker se to nikoli več ne bo ponovilo. Po drugi strani pa, ti dogodki so, ostali bodo s tabo, pomagali so te tudi sooblikovati in v tebi je majhen delček nje. Ne vem, zdi se mi kot bi neljubi dogodek prišel v srečno družino. En sošolec je že umrl, ampak on je hodil bolj malo v solo in več po krivih poteh...in je bila smrt posledica, nekako cello logična. Ampak punca, lušna tako zelo..danes smo ostali brez besed, kolektivno, tako kot smo včasih kolektivno kakšno ušpičili. In hvala za tvoje besede [sm=smiley1.gif]

Stanislava_ -> RE: Ah..nič (4.3.2015 22:03:35)
IZVIRNO SPOROČILO: RIJA* IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_ Sicer ne vem, kdaj sem si zaslužila tako srčnega otroka....ampak očitno sem si ga. Pol minute in srček je topel [sm=smiley27.gif]. nisi si ga zaslužila. tega se je naučil od tebe. simple. Hm..

mateyka -> RE: Ah..nič (4.3.2015 22:50:35)
sožalje stanislava. [sm=smiley31.gif]

Hope2 -> RE: Ah..nič (5.3.2015 3:40:39)
Sozalje[sm=smiley31.gif]

HuAnita -> RE: Ah..nič (5.3.2015 8:53:25)
Sožalje.

ronja -> RE: Ah..nič (9.3.2015 16:39:49)
Stana, moje sožalje. Tega, kar ste skupaj doživeli, ti njena smrt ne bo vzela in čeprav je zdaj zadaj grenek priokus, pravijo,d a ne traja večno. Od naše klape s faksa ni na srečo še nihče umrl, čeprav je umrlo par ljudi iz generacije. Vendar na mojo srečo nihče od tistih, ki sem jih imela zelo rada... Vsi smo bolj pripravljeni na lastno smrt, kot pa na smrt blžnjih. Seveda - svoje nam ne bo treba preživeti, ne bo treba "it naprej". Mene pretrese smrt moje generacije zato, ker sem z njimi navadno bila več v stiku kot s kako daljno teto... In si vedno misliš, da bi ji lahko mogoče kako pomagal... pa ker je tako nepričakovano - navadno so to prometne nesreče ali nesreče pri športu, samomori... včasih bolezen, za katero si nisi mislil, da bo šla tako daleč, sploh ker je kazalo, da gre na boljše... Tako da je največ problem meni šok... sicer pa se sekiramo še na zalogo in ne živimo, kot da je današnji dan naš zadnji... Ampak če nočeš, da je zadnji, potem ne moreš tako živet, kot da je;). Ne moreš vsak dan, ko se ti ne da it v službo, enotavno ne it. BI jo hitro izgubila... Če ib bil pa zadnji dan, bi pa sigurno vzela otroka iz šole in ne bi šla v službo, ne? Ali bi pol zadnjega dne zabila v službi? Ne moremo živet, kot da je zadnji dan, razen če to vnaprej vemo (kar je zelo redko, še takrat, ko ljudje to vejo, pa navadno ne morejo uživat v tem, ker obstaja razlog, zakaj to vejo)...

Stran: [1]