|
ronja -> RE: Prvošolčki 2015 (9.9.2015 10:09:28)
|
katere barvice imateuser posted image
mi moramo imeti trikotne-no v vsakem primeru bi mu kupila take..
in jih ima od faber castell neke proti lomljenju in bla bla bla..barvice bile koraj 15€..
Vsaka tiste, ki so jih priporočili, so pa različne, ampak mislim, da niso trikotne, glede na to, da že par let riše z navadnimi, verjetno ne bo mela problemov:D. Na splošno pa lahko poskusiš na papirju v trgovini - ponekod imajo kako za probo in če lepo barva, je ok. Lomijo se ene res veliko bolj kot druge. Dostikrat so razne hello kitty ipd., ki jih dobiš s puščico, neprimerne (lomijo se ne, ampak tudi ne barvajo lepo, so čisto blede), jaz jih potem zamenjam.
V Mulerju mislim, da lahko kupiš barvice posamič. Če porablja v glavnem 2-3 barve, se to verjetno bolj splača kot ves čas nove kupovat... Meni so sicer giotto zakon, priporočilo ene profesionalke, hvala matejči:) - najboljše razmerje med kvaliteto in ceno.
Jaz bi takole rekla- učiteljica naj bi imela avtonomijo v razredu- ti in lubi pa verjetno na nek način doma.
Ima - ona določa, kaj se bojo učili, kdaj se bojo kaj učili, kako se bojo učili, katere dz-je in zvezke bojo pri tem uporabljali, kateri likovni material hoče imet, pobira denar za "ostale prčkarije", itd... To, kako ima kdo zavite zvezke, pa ni njena stvar, ker jih lahko zavijemo itak že pred prvim dnem šole in to ni bilo v seznamu stvari, ki smo ga dobili. Mislim, da to ne vpliva na učni proces, ker dete loči zvezke na prvi uč, ker so zaviti različno. In zvezke zavijamo mi, ne učiteljica - ona govori nam, kaj moramo delat, ne jaz njej;).
Kako bi se tebi zdelo, če bi ti nekdo pametoval v tvojem laboratoriju o zadevah, ki jih imaš ti v malem prstu njemu bi se pa samo zdelo , da jih ima.
Ti, če bi mi rekel: Hej, zakaj pa tega ne narediš kar takole? in ne bi bilo nekega pametnega razloga, zakaj ne, pa bi bilo njegovo lažje, bi bila takoj za. Pri nas se to tudi pogosto dogaja - ker včasih si tako not, da ne vidiš neke izi rešitve, ki jo nekdo iz drugega zornega kota vidi. In ni zato noben užaljen. Sprejmeš in preodiš, ali boš tako naredil. Dostikrat dobiš nazaj odgovor: zato ker potem pa to pa to ni ok... Ampak tudi zato ni nihče užaljen;). Na splošno je to v moji stroki normalno.
Tu pa jaz ne govorim njej, kako naj ona dela, kako naj ona uči itd. In kot rečeno - to, kar bi lahko bil problem, je bilo rešeno že v štartu, ker so zvezki različno zaviti, da ve, kateri je kateri. Nobenega argumenta ni na drugi strani, na tej jih je pa precej.
In otrok- se ti zdi , da se splača to početi in jo delati nekako drugačno itd. Je zato srečna?
Ne bi je delala drugačne, samo pustila bi ji, da je drugačna, kadar pač je. Ni povsod, za ene stvari ji dol visi, za to ji pač ne. Ko sem ji povedala, da hočejo prozorne ovitke, je bila žalostna, ker se je svojih veselila. NI mela nobenih izpadov, ampak ne vem, zakaj bi bila obljuba manj vredna od "tega, kar reče učiteljica, čeprav nima nobenega argumenta". In ja, zdaj je zelo srečna s svojimi ovitki in vidim, da ji je to veliko pomenilo, da sem ji dovolila, da jih nese take kot so. in glede na to, da se je tavelika iz takih zvezkov zelo dobro učila (po besedah vseh učiteljic, ki jih je imela), se bo verjetno lahko tudi tamala, to pa naj bi bil namen šole in to naj bi bilo tisto, kar naj bi bilo pomembno učiteljicam.
Tule imam občutek, da ti rineš z glavo skozi zid, ker si muli nekaj obljubila, preden si se prepričala , če boš obljubljeno lahko izvedla in upoštevala.
Hehe, a potem bi morala poiskat pred začetkom šole to učiteljico in jo prosit za dovoljenje, da zavijemo zvezke?[sm=jezicek.gif] Ne, res si nisem v sanjah predstavljala, da bi se kdo v to obregnil, ker se pri taprvi nihče v take bedarije ni vtikal. Prosila je, da zavijemo zvezke, ker so še mali in jih uničijo, to je bilo pa vse (bil je argument:). Važno jim je bilo, da upošteva pravila, da se lepo uči, posluša v razredu itd... Kak znakec bo kdo imel na torbici in na zvezku, pa ne;). O tem se skoraj nimam kaj prepričevat prej, ali bom smela zavit zvezke, to ni nekaj, za kar bi moral dobit dovoljenje:D.
Veš otroci so lahko tako super individualni in vsak zase svet, kljub enakim ovitkom na knjigah.
Vem, ne mislim, da jim jo bo uspelo uničit, tudi če bi ji dala enake ovitke - če bi to mislila, bi ostala doma in jih doma šolala. Vendar pa mislim, da je prav, da jim dovolim mislit s svojo glavo in če jim nekaj pomeni, jih podpiram, če ni razloga, zakaj ne. In da je prav, da poslušajo argumente, potem se pa sami odločijo. Ker niso tako neumni, da bi se odločali narobe, če imajo prave argumente predstavljene. Bojo kdaj naredili napake, ampak sem jih pripravljena vzet v zakup za to, da bojo samostojni. Če bojo našli svojo pot, kjer bo pa ista reč upoštevana, pa sploh super. Meni je to mentor dovolil, recimo in zato ima zdaj eno boljšo metodo, hehe. Če mi ne bi, je pa ne bi imel;).
Mislim, da popolno pokoravanje avtoriteti ni dobro, je bilo že več poskusov v zgodovini in skoraj vsi se končajo klavrno... Glede na to, kako se moramo pri prvi borit, da bi si malo več upala pri avtoritetah, bom rajši dajala zgled, kar si želim zanju in gleda tudi tavelika;). Na srečo je imela tavelika učiteljico, ki je bolj dovoljevala individualnost, ker njo bi to precej bolj podrlo.
Otroci lahko nasrkajo v obeh primerih: če ga siliš, da mora bit drugačen in če ga siliš, da mora bit enak kot drugi. In toliko jo poznam, da vem, kdaj ji kakšna stvar veliko pomeni; tega se je veselila že na morju in je bila ena od reči, zaradi katerih se je veselila šole. Mislim, da je to, da se veseli šole, bolj pomembno od slepega upoštevanja avtoritete.
Dostikrat to, kar ji veliko pomeni, ni praktično, ampak vedno se splača. Recimo njen najljubši pulover sem ji že 3x predelavala, da ji je še prav, čeprav sem ji ga naredila, ko je bila stara 1 leto in pol. Ja, vem, sprejela bi tudi, če bi ga pač morala dat stran. Ampak se mi zdi dobro, če jih uspem naučit, da včasih, če se potrudiš, pa lahko narediš tudi nekaj, kar se kao ne da;). Da stvari niso zacementirane. Ne gre to za vsako stvar, zato pa izbiramo svoje bitke. Mislim, da je to, da se nauči, da držim obljubo, čeprav to ni najbolj enostavno, bolj pomembno od tega, če učiteljica zavija z očmi, ker nekdo pač nima prozorne plastike na zvezkih (mimogrede - potem pa nihče ne ve, čigav je kateri zvezek, ker so vsi isti;). V obe smeri gre...
. Ona združuje komplete: pobere uporabne iz starih, pogleda če so vse barve.
To je super, samo pri nas se navadno v vseh kompletih najprej porabijo rumena, rdeča in modra... Navadno ostale porabimo doma, kjer jih imamo kar v eni veliki konzervi v kotičku za ustvarjat. Si moram zmislit en sivorjav projekt:D.
Mini, če se da, povej po pravici v šoli, vsaj vprašaj, če se da prej. Če otrok ne bo imel težav, verjetno ne bo nihče zatežil. Boljše kot da ga učiš lagat... Ko je bil grozen sneg in je bila bolana tamala, je nisem hotela vlačit ven in je zato tavelika ostala doma. Sem povedala po pravici - da ona sicer ni bila bolna, ampak da male nisem hotela bolne v mraz vlačit, same pa nisem mogla pustit doma (lubi je bil na terenu). In so razumeli in ni bilo nobenih problemov.
|
|
|
|