ronja
|
Lili, po moje je meja tam, kjer sta oba za ali pa je en proti: če se otroci ruvajo ali zafrkavajo, pa grejo potem skupaj na sladoled, potem verjetno nobenemu to ni bilo tako grozno, sicer ne bi hoteli bit še kasneje spet skupaj... Če pa je en proti, pa vidiš: noče več v šolo, ali je nesrečen, ko gre itd... Takrat pa to ni samo pričkanje ali ruvanje, ker eno stran prizadane. Lahko druga stran to še vedno jemlje kot igro, samo pač če drugega boli, mu je treba to razložit. To je bil naš primer in se je potem zelo srečno končal (vsaj zaenkrat tako izgleda), ker noben od vpletenih ni hotel zares prizadet drugega, samo sošolcu ni potegnilo, da bi lahko malo to tako zelo motilo (ker njega ne;). Na splošno se meni sicer zdi, da je zdaj nasilja med otroci manj kot ga je bilo, ko smo bili mi mali. In da so bolj pozorni (otroci, ne stroka). In ker je veliko otrok dejansko dobrih in nočejo prizadet drugih, samo pač ne vejo, da to druge tako prizadane, bi se jim to res dalo razložit (lepo, brez groženj;) in bi nehali oz. bi poiskali tiste, ki jim je fajn skupaj se ravsat (kar ni nič narobe). Se pa strinjam, da tukaj učitelji dostikrat ne vejo več kaj naredit. Meni je bilo zanimivo, kako je mali hitro skapiral in da ji od takrat ni nikoli nič težil. Pa še vedno "nagaja", samo malo bolj ve, koga ne bo s tem prizadel. Ne vem, kako je bit učitelj, zato ne upam preveč sodit - verjamem, da je težko učit snov otroke, ki jim ne gre vedno vse takoj v glavo, pa hkrati delat mir, pa reševat vzgojne težave, pa še razlagat, s kom in do kod se lahko ravsajo... S tistim, ki je za in tako, da ni nobenemu nič hudega. Sama imam bolj druge pomisleke glede dotične šole - ker nekatere stvari ne delujejo tako, kot bi morale, nekje se mi pa zdi, da izkoriščajo luknje v sistemu ("nadstandardni program" ali socialna segregacija) in se bunim predvsem tam, čeprav moji mali to trenutno ne predstavlja nobenih težav. Vendar pa je vseeno narobe.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|