|
patrino -> RE: Pot v pekel (10.12.2014 16:41:11)
|
IZVIRNO SPOROČILO: uškinamama
IZVIRNO SPOROČILO: Sljiva
[sm=smiley36.gif]
Vprašanje se glasi kaj si mislimo o dobromislečih in nič hudega želečih ljudeh. Ampak očitno je mišljeno, da se odgovarja kaj si mislimo o "dobromislečih" in "nič hudega želečih ljudeh".
Ker sicer ne vem kaj naj si mislim o vaših odgovorih, da se takšnim (brez navednic) najraje izognete, jih ne marate in vam parajo živce. Torej imate raje slabomisleče in hudega želeče?![sm=smiley36.gif][sm=zmeden.gif]
ne, ne sljiva - mišljeni so dobromisleči in nič hudega želeči - taki kot veliki otroci, hočejo dobro, delajo dobro, samo včasih
se jim ponesreči...nobenih navednic...
Po navadi so otroci taki - vidijo tatija brisat posodo pa hitro , hitro še oni - pa se krožnik razbije...
Tudi jaz sem te dobromisleče razumela v ciničnem smislu oz. v navednicah.
Če se govori o dobesedno dobromislečih in nič hudega slutečih, je pregovor zgoraj pravi. Prej se mi je zdel bolj tako cinično postavljen.
K sreči imam okrog sebe več takih ljudi, kot pa tistih, ki sem jih opisala prej. V prvi vrsti med sorodniki in bližnjimi. Pri njih imaš nekako pogosto občutek, da ne vedo kako bi ti še pomagali oz. kaj bi naredili, da bi se ti bolj ustregli. Pa se zgodi, da ravno v tistih dobrih namenih ustrelijo kozla.
Če povem preprost primer , ki se je pred kratkim zgodil pri sosedih. Tetka soseda, ki je že kar v letih, mora večkrat k zdravniku. Sinova stanujeta drugje in sta oba precej zaposlena. Vendar si vedno nekdo vzame čas in jo zapelje v ambulanto. Kot mi je to znano, poštimata to med službo in ju vsaj na videz to ni vidno obremenjevalo ( smo dobri kolegi in jemljeta tovrstno skrb za mamo kot nekaj samoumevnega). Tetka je bila od nekdaj bolj samostojna in ji je tole - po njenem mnenju - obremenjevanje sinov, očitno mukotrpno. Zato jo je zadnjič , čeprav betežna, meni nič, tebi nič, užgala do zdravstvenega sama - peš. Vmes je veselo padla in si zlomila kolk. Sinova sta zato krivila drug drugega, v smislu kdo bi jo moral peljati in se ob tem resno sporekla, ženska pa je v bistvu hotela narediti dobro in v tem smislu zakuhala še večjo godljo. Zlom kolka, ki sabo potegne še večjo skrb in potrebo po stalni pomoči takšnemu človeku ter prepir med dvema človekoma, ki se imata drugače zelo rada.
Ti ljudje za moje pojme pogosto v svoji dobri veri, da bodo nekomu pomagali, ne pomislijo na globlje posledice svojih dejanj. Velikokrat so čisto gluhi in slepi za komentarje, da ne rabijo pomagati in zaradi tega mnogokrat delujejo vsiljivo in moteče in njihova pomoč doseže ravno obratni učinek. Prav zaradi tega so nemalokrat prav naporni. Težko zavrneš njihovo pomoč itd, ker ti je takšnega človeka, za katerega veš, da dela z dobrimi nameni, težko zavrniti in hkrati razočarati.
|
|
|
|