|
ronja -> RE: moja punčka (27.11.2014 10:44:52)
|
Miška, ne vem, če bo pomagalo, škodit pa ne more. Pravijo, da pri otrocih še bolj dela: vision training. Sama sem si na ta način že popravila vid 2x (enkrat vmes pa uničila;), ampak sem še vedno na boljšem kot sem bila in imam namen spet redno delat vaje, ker res delajo. Pri otrocih gre baje še hitreje na boljše. Ni nekih stranskih efektov, razen da mora pač delat in gre za to dobra ura na dan (po 5 min naenkrat). Roženice ji to ne bo pozdravilo, ampak vsaj dioptrijo mogoče popravilo... To bi bilo že nekaj...
Pa da te še malo potolažim: ko sem bila mala, se mi je drastično poslabšal vid za 90%. Nihče ni vedel, zakaj in kako, nikoli nobene diagnoze. Amapk čez čas se je samo popravilo. Zdaj nosim očala, ampak sem ok:).
Še to: otroci niso taki kot mi, ki obupujemo za potjo, ki nam ni bila dana. Oni sprejmejo to, kar imajo, ona se ne sekira, če ne vidi na 3 m ali mižiš ali ne - njej je to normalno (meni tudi:D). Ko se je meni vid slabšal, sem začela trenirat slepo hojo - zaprla sem oči in hodila tako do glasbene šole, ker to mi je bilo zelo pomembno, da bom lahko še vedno hodila, tudi če bi oslepela. Nikoli nisem tega jemala kot problem ali da bi me bilo strah. Otroci iščejo rešitve! Tudi če bi bilo najhujše, bo NIna ok, ima mami, ki jo ima najrajši na svetu in bratca, ki jo obožujeta in očija in bo ok!
Srčno želim tvoji punčki in tebi, da se ji vid čimprej čimbolj popravi. Ne obupat, pri tako malih otrocih je vse možno:). Vsak zdravnik se kdaj zmoti. Meni so napovedali že vse mogoče, od tega, da ne bom več normalno hodila, do tega, da bom oslepela, do tega, da noben od mojih treh otrok ne bo preživel. Pa so. Eni se ne damo in NIna je med nami, ok?
|
|
|
|