ronja
|
deja, mislim, da štekam, kaj si hotela povedat: da je preveč - preveč igrač, s katerimi se ne igrata in potem od vsega skup nimajo toliko kot bi imeli od manj igrač, s katerimi bi se igrali. Ideje za tvojo zagato:
- vsem, ki vprašajo, kaj bi otroku dali, poveš čim bolj prijazno in natančno, kaj si otrok res želi ali res potrebuje. Lahko to tudi ni igrača. Punci sta od bice dobili ogledalo, recimo.
- vsem, tudi tistim, ki nikoli ne vprašajo, VEDNO poveš, s katero "njihovo" igračo se otroci radi igrajo - to je dobro iz več vidikov: prvič je vsak vesel, če ve, da se obdarovanec rad igra s tem, kar je dobil, drugič pa tako dobijo občutek, kaj imajo tvoji otroci radi. Včasih dela, vedno ne, nima pa nobenega slabega stranskega učinka, tako da poizkusi:). Na žalost je pri nas malo prisotno to, da je fajn, če je velika škatla in te so veliko večje pri raznih plastičnih modernih igračah kot pa pri kakih lesenih kockah, lesenem sadju ali podobnim. Se pa naši s slednjim veliko več igrajo...
- če tvoji otroci radi ustvarjajo, povej vsem ljudem, da zelo radi ustvarjajo - velika možnost je, da bojo dobili kak ustvarjalni material, ki bi ga ti sicer itak kupila in ki se tako in tako porabi:) Dvojna zmaga:).
- rotacija igrač - to je zlata vredna zadeva in je izvedljiva ne glede na to, kako malo prostora imaš (tam je celo bolj potrebna). Enostavno ne daš vseh igrač hkrati na razpolago, ampak so v drugi sobi/garaži/... kjerkolipač - vse na enem mestu, lepo zložene, da se vidi ali v škatah, kjer vejo, kaj je kje. In potem imajo nekaj igrač v igralnici, ostale pa tam in če hoče lahko dobi karkoli, samo mora nekaj za to zamenjat. Deluje:). In lahko prilagajaš strogost trenutnim potrebam;).
- podarjanje igrač: nekateri res delajo tako, da jemljejo igrače takrat, ko otrok ni doma - to velja tako za igrače, ki niso všeč staršem (kar je meni malo sporno, zato ne delam tako), kot za igrače, s katerimi se otrok nikoli ne igra (to mi ni tako sporno, vseeno imam pa sama rajši, da se otroci sami odločijo, kaj bojo dali stran, čeprav jim je to včasih težko).
- perspektiva: enkrat sem videla fajn rek: "če ti nekaj ni všeč, spremeni. Če ne moreš spremenit, spremeni svoj odnos do tega." Torej v tvojem primeru: namesto da se jeziš nad milijonom igrač, si rečeš "No, fajn, vsaj meni ne bo treba kupovat trapastih barbik/avtučkov/(karkoli se ti pač zdi nepotrebno)... pa bojo otroci vseeno imeli in ne bojo čudni pri vrstnikih, da tega nimajo" In ko se s tem ne bojo igrali, boste lahko dali naprej, da bo to dobil še kak otrok, ki si to noro želi, ker pač vidi na tv ali ker "vsi imajo" in bo še en vesel .
Jabček, denar je lahko lepo darilo tudi za otroka, če je prav s posebnim namenom in če seveda starši potem poskrbijo, da otroci res vejo, da je to dal ta in ta. Recimo karte za zoo - babica je dala denar in tamali še zdaj vejo, da jih je zoo bica častila:). In se jim fajn zdi in jim je lepo darilo:). Samo povedat jim je treba, fajn je, če je posebna kuverta za to, da jo sami dajo na šalterju prodajalki itd... Pač take male stvari, ki naredijo dogodek:).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, ker sem to že storila. Vendar me vseeno zanima kako reagirati, ko te nekdo ne posluša oz. ne upošteva tvojih "želja"? 
- in potem sem že vsega sita. 
Zdaj konec novembra ljudje že imajo postavljena božična drevesa... Grozno res. Čisto so nori. In Slovenija je še zelooo daleč od tega. Čeprav vem, da trgovine kar hitro silijo z božičnimi stvarmi. 
