aspera
|
Evo, pred pol ure sva prišla domov. Imava skoraj 2 uri do/iz Mb, pa še vraževerno sva šla na porcijo kalamarov nazaj grede  .
Bilo je super. 5 nas je prišlo na ET, en par so takoj poklicali noter, da ju žal ni pričakala nobena celica od dveh  . Potem smo šli pa še vsi ostali noter na razgovor z zdravnico in embriologinjo. Midva imava 4 lepe in optimalne zarodke  . Ker sem pod 35 in ker so celice lepe in imajo vse možnosti, da se razvijajo še 2 dni in da se jih potem zamrzne, so nama svetovali, da se vstavi samo 1 zarodek. v Lj so mi takrat sicer 2, ki sta bila tudi oba lepa, ampak v Mb imajo pač drugačno politiko  .
Potem smo se šle vse preoblečt in malo debatirat v sobo za prebujanje in so nas klicali za transfer. Osebju res samo kapo dol, vsi od prvega do zadnjega so fuuul prijazni in človeški. Imajo res tak malo bolj sočuten pristop, ti vse razložijo, so dobre volje itd., kar v takih trenutkih veliko pomeni.
Transfer je bil neboleč, komaj sem kaj čutila. Imam malo zavit maternični vrat in v Lj mi niso mogli vstaviti katetra v maternico in se jim ni dalo matrat, pa so me z nečim zbodli oz. uščipnili, kar zna kar zaboleti. Tukaj mi je zdravnica ravno tako rekla, da se bo morala malo pomatrati, ampak da tega ščipanja pa ona ne dela, ker ve, da je boleče. In ji je z malo truda uspelo čisto lepo narediti transfer, da sem komaj kaj čutila. Ostale punce oz. ženske so itak imele samo po en zarodek in so tudi njim samo po enega vstavili. Potem smo pa morale še eno urico odležat v sobi za prebujanje, pa sestra nam je delala družbo in smo se prav fajn imele .
Zdaj moramo bit na bolniški in se ne kaj naprezat, sicer pa normalno živeti in se imet fajn. Upam, da se bojo tile naši zarodki prijeli in lepo razvijali  . Pa upam še na pošto, da imava še kakšnega v skrinji .
U glavnem, sploh ni primerjave med Mb in Lj, mi ni žal niti malo, da sva se tako odločila in da sva se tako daleč vozila. Čisto drugačen pristop, osebje, način dela in vse skupaj. Super so .
Danes je imela ena ženska pred nami punkcijo in so ravno tako poklicala anestezista, da ji je prišel dat narkozo, pa čeprav je bila sama in je bila sobota. Imela je 6 foliklov in je bilo res še nam težko, ko ji je prišla zdravnica povedat, da ni niti ene celice . Itak se je zjokala in me je ful pozitivno presenetila sestra, ki jo je cel čas držala za roko, jo tolažila in ji brisala solze. Res sočutno od nje.
|
Natisni
in že komaj čakamo da prijoka na svet hehe 
. 
. No, na koncu se lahko ne prime nobeden, eden ali pa dva, tako da je čista loterija tole 
. Tako da jaz tudi bolj slabo odreagiram na te injekcije. Čeprav se mi zdi, da spet ni dobro, da pridelaš preveč foliklov, npr. čez 10, ker imam občutek, da je potem vse bolj v kvantiteti in ne v kvaliteti celic.
