RE: Sem res zlobna mačeha?

RE: Sem res zlobna mačeha? (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi

Sporočilo

Paštetka -> RE: Sem res zlobna mačeha? (22.9.2014 18:04:46)
Mateyka, ne gre za druge. Gre za moje otroke. Moji otroci imajo oz. Bodo imeli pri keni vedno odprta vrata, kot jih imam jaz pri svojih starših. Ne gre za druge osebke. Govorim o otrocih, vnukih. [sm=smiley27.gif]

Vijoličarka -> RE: Sem res zlobna mačeha? (22.9.2014 19:37:41)
V tem primeru, se mi zdi, se ne gre za to, da otroci doma niso dobrodošli. Sama sem doma vedno dobrodošla, dobrodošla sem tudi pri tastu in tašči. Na kraj pameti mi pa ne pade, da bi kar uletavala in pričakovala, da se me samo streže in da bi bila užaljena, če imajo kakšne druge načrte. Na kosilo sem vedno povabljena, nikdar se ne povabim sama. To se mi zdi grdo in nespoštljivo. Ampak na drugi strani pa imamo otroci tudi dolžnosti. Da pomagamo, ko je treba. Brez da bi nas bilo treba ne vem kako prositi. Ne pa, da se držiš stran, ko bi moral tudi sam nekaj prispevati, prideš pa samo na postrežbo. Kind lady, čisto točne situacije sicer nisi razložila. Če prav razumem, si bila vzgojena, da se pretrgaš na pol in zdaj te boli, ker se vse sprejema kot samumevno, za svoj prispevek nisi čisto nič pohvaljena, še popljuvana, ker pač ne moreš več tako naprej. Kot je že Ankica lepo povedala, na tak način ne moreš reševati problemov in ne moreš biti srečna. Če pogledamo iz pozitivne plati: na te ljudi te v bistvu ne veže kaj dosti. S partnerjem nimata otrok in upam da tudi skupnega premoženja ne. Če je partner slabič, ni treba, da tudi tebe povleče v te temne vode. Nisi dolžna ostati tam, kjer si nesrečna, če nisi cenjena, nisi ljubljena, če moraš samo dajati. Včasih kakšne preveč čustvene ženske padejo v kakšno zblojeno situacijo in so prepričane, da bodo z ljubeznijo, prizadevnostjo in prijaznostjo vse rešile. Konča se ponavadi tako, da še njih posrka. Občutek imam, da se je točno to zgodilo tebi.

liliana -> RE: Sem res zlobna mačeha? (22.9.2014 21:42:39)
IZVIRNO SPOROČILO: kind lady No, samo, da nisem zlobna. Hvala za vaša mnenja. Morda bi lažje razumeli, če bi se znašli v taki situaciji. Ne sodi, da ne boš sojen. V bistvu te nihče ne obsoja......sicer si pa v nadaljevanju sama napisala, da si naučena tako, da so vsi drugi bolj pomembni kot ti.....torej so te naučili biti žrtev....ne vem kje je sedaj tu obsojanje.....le z drugimi besedemi je povedano to, kar si sama zapisala......in žrtev se slej ko prej začne smiliti sama sebi...... In ne, nikoli se ne ve.....sicer pa s partnerjem, ki ima že otroke iz prejšnje veze, pridejo ti otroci v paketu.....pa naj so stari 5, 20 ali 30 let.....so partnerjevi otroci, ki lahko obiščejo kadarkoli svoje starše, v tem primeru svojega očeta....vsaj jaz tako pojmujem neko normalno družinsko vez....da se družinski člani lahko tudi nenapovedano obiskujejo, ne pa da se najavljajo kot na avdienco pri papežu...... Jaz svoje starše tudi obiščem marsikdaj nenapovedano.....mama ima vrt in ji praktično nikoli ne pomagam na vrtu......vzamem pa vsako solato, krompir in papriko, ki mi jo ponudi.....na kosilu smo mi večkrat pri njej kot ona pri nam.....sem zato zlobna, nespoštljiva...svoje starše izkoriščam, jim ne ponudim dovolj zasebnosti....? Ker se ne najavim vedno na obisk, ker ne pomagam pri spravilu pridelkov, ker jima ne pomagam kositi trave, ker vzamem in požrem vse, kar mi velikodušno ponudita.....? Ker hodita po mojega otroka v šolo? Vendar, ker so to moji starši mi tega ne zamerijo (kot bi mi verjetno neka tretja oseba).....tako kot tvoj partner tega ne zameri svojim otrokom in ne jemlje njihovih obiskov kot izkoriščanje......verjetno jaz tudi ne bom jemala obiskov svoje hčere kot izkoriščanje ampak bom vsak vikend vesela, če bo prišla na kosilo, ko bom v penziji in bom obdelovala malo njivico ali malo večji vrt.....[sm=smiley1.gif] Res je, tvoje situacije ne poznam.......in ne vem dejanskega vzroka za tvoje "tegobe"......ustvarim si pa mnenje o tem na podlagi tega, kar si pač zapisala......

Stanislava_ -> RE: Sem res zlobna mačeha? (22.9.2014 21:45:08)
IZVIRNO SPOROČILO: kind lady Če jima slučajno nisva na razpolago, sta užaljen in po par mesecev niti ne pokličeta. Naj povej, da kadar prideta, pričakujeta, da jima strežem, enostavno se vsedeta za mizo, rečeta, kaj bo za jesti.....Imamo kmetijo, ki jo delava sama s partnerjem, otroci nikoli ne pridejo pomagat, čeprav ju vabiva, vendar imata vendno neke izgovore, Kaj bi želela vprašati? Ali sem res zlobna, če partnerju povem, da sta se ona dva odločila za svoja življenja s partnerji, da želim, da naju obvestijio kadar pridejo domov, da ne želim, da sem odvisna od njiju.Zadnjić sem mu vse to omenila, pa je bil dolgi nos, češ, da ne maram njegovih otrok. So to otroci, ali odrasli ljudje, ki bi morali spoštovati najino zasebnost. Sem res žleht, ker želim, da imamo vsak svojo zasebnost. IZVIRNO SPOROČILO: kind lady Res sem se morda preveč angažirala, preveč hotela, ampak .... Sem prebrala še enkrat vse. Mislim, da niti sam ne veš, kaj te moti in še manj, kaj bi sploh rada (tega ne moreš vedeti, če si vedno samo skrbela za druge). Kaj te moti? To, da otroci uletavajo? In niti ne toliko kot se bere na prvi pogled; praviš, da eden par mesecev niti pokliče ne, po tem sklepam, da tudi na obisk ne hodi. To, da jih moraš streči? Pa sploh veš, da oni to pričakujejo ali si jih samo ti tako navadila? To, da tvojega truda ne opazijo in spoštujejo? Kaj pa če mislijo, da ti tem uživaš? Ali to, da mož ni 100% na tvoji strani? Razmisli in prespi, kaj te moti. In potem, kaj želiš od drugih, ker če sama ne veš, kaj bi rada, kako naj to vedo drugi? pa srečno

Paštetka -> RE: Sem res zlobna mačeha? (23.9.2014 7:58:58)
Mislim, da se zdaj ne rabimo lepiti na vsako besedo, stavek. Dobro vsi vemo, da kadar smo ali jezni ali užaljeni, v raznih ekstremnih emocijah, vsi pišemo, govorimo besede, ki si včasih nasprotujejo, nimajo smisla. Ampak tudi vsi vemo, da ko to zbruhamo ven iz sebe se, počutimo boljše, čeprav vse skupaj "nima smisla". [sm=smiley36.gif] kind lady, verjamem, da se ne počutiš fajn, ker drugače ne bi šla nekaj pisat. Včasih ne moremo trezno razmišljati, ko smo utrujeni, včasih rabimo samo "en milimeter" da nas vrže iz ritma. Daj, vzami si malo časa zase, karkoli to tebi pomeni. Malo zadihaj, sprosti se. In potem idi razmišljat o dani situaciji in o tem kako bi reševala "težavo", v kateri se ne počutiš v redu. Ljudje imamo različne prioritete, različno razmišljamo, smo različno vzgojeni. In tukaj iskati odgovore, če si ti zlobna ali ne je nesmiselno. Za ene boš vedno, za ene nikoli. Kot sem napisala: različne prioritete imamo, različne poglede. Dejstvo je, da se ne počutiš v redu v tvoji situaciji in jo boš mogla rešiti, ker se ti bo drugače skeglalo in bo slabše. Niti trezno ne moreš v tej situaciji razmišljati, poslušati moža otroke, ker vsak si ustvarja v glavi svoje filme. Zato ti še enkrat predlagam, malo si oddahni, zadihaj, pojdi nekam, sprosti se in potem razmišljaj. Upam, da se čimprej rešiš iz neugodnega položaja.

Stran: << < Prejšnja stran 1 [2]