 |
RE: Nekoč smo vsi mislili, da je mandat AB po...
23.10.2014 10:38:05
|
|
|
|
ronja
|
Težko imaš konkretne odogovore na vprašanja, kjer moraš zadovoljiti dva nasprotna pola: tistkega, ki onesnažuje okolje in tistega, ki je proti onesnaževanju okolja.....nobenemu pa se ne smeš zameriti...
Ja, verjamem, zato pa so politiki to, kar so:D. Vendar vseeno mislim, da je prav stat za svojimi načeli (za to jih moraš najprej seveda imet).
naši pa so imeli samo v glavi za.je.ba.ti AB in to ni vredu in v tem so šli zelo, zelo daleč in uporabljali zelo nizke udarce (recimo zagovarjati se je morala zakaj je pela Bandiera rosso)
Tega pa nisem vedela in se mi zdi res nizko!
da je opravičljivo za tistega, ki dobro dela nekaj, da se mu spregledajo njegova kazenska in moralno sporna dejanja...
Ne, nisva se razumeli! NIsem rekla, da je to, da nekaj dobro delaš, opravičilo za kazenska in moralno sporna dejanja. Vendar mislim, da zato ne smemo dajat dela v nič. Recimo Armstrong se je dopingiral in se mi zdi edino prav, da so mu vzeli medalje, vendar bi bilo škoda, če bi šlo celo gibanje, ki ga je naredil, v nič, ker je bilo "večje od njega" - štekaš, kaj mislim?
Za Stožice meni dol visi, fajn, če jih ljudje imajo radi, ampak ni to tisto, kar sem štela ZJ v dobro. Je pa retorika ipak ena ključnih lastnosti politika;).
Kar se tiče tega, kako se vrednoti posamezna kraja, pa se strinjam z Ankico: je razlika, ali nekdo ukrade zato, da bo preživel ali pa zaradi pohlepa. Jaz ju ne bi enako obsodila. To, katere stranke je, mi pa ne igra vloge, nisem na nobeno navezana;).
Mislim, da bi bilo prav, da bi Chaplina obtožili za pedofilijo, ja. Vendar vseeno mislim, da so njegovi filmi pa genijalni. Ne vem, kako naj ti razložim to, da mi je lahko delo všeč, človek, ki ga je naredil ali način, kako ga je naredil, pa ne. Večina res dobrih glasbenikov (pa ne glede na žanr, tudi v klasiki), je v privat življenju razvalina, ker zato, da postanejo tako genijalni, navadno morajo dat svašta skozi, da lahko to potem kanalizirajo v svoje mojstrovine. Verjetno je podobno pri drugih umetnostih in pri genijalcih, izumiteljih itd... vseh ne pozna, da bi lahko vse sodila, ampak skoraj vedno je tako... Ali bolj domač primer: punca neha jemat tabletke, ne da bi se o tem posvetovala s svojim izbrancem, dobita otroka. Otrok mi je lahko zelo všeč, način, kako je do njega prišlo, pa ne. Vendar ko ga gledam, si bom vseeno mislila, da še dobro, ker bi mi bilo škoda, da ga ne bi bilo, štekaš?
Problem je, da kaj velikega navadno naredijo ljudje, ki si upajo prestopit meje - zastavijo vse svoje in nemalokrat tudi tuje premoženje za svojo idejo. In če ideja uspe, je človek označen za genijalca in vsi so srečni, da so mu posodili denar zanjo, saj se jim splača, če pa ideja ne uspe, pa je kreten in neodgovoren do vseh ostalih. Naredil je pa v bistvu isto - verjel v svojo idejo in vse stavil nanjo - okolica reče enim in drugim, da to ne bo šlo (to maš v vsaki biografiji kateregakoli velikega človeka - da so mu vsi rekli, da ne bo šlo, on je pa trmaril po svoje). Se strinjam, da genijalec pač zna boljše pretehtat, kaj bo šlo, vseeno pa je večinoma vse precej na nitki in ne uspejo strašno tisti, ki se držijo varnih poti.
To je že v naravi tako: ena strategija je previdnost, druga drznost - tam so nagrade večje, vendar tudi riziko večji. Navadno smo v naravi samice bolj previdne, ker če nas pobere, pobere tudi vse potencialne mladiče, moški, sploh mladi pa bolj drzni, ker njihove semenčice veselo živijo dalje od tega, za kar bo on umrl. Zato se to skupino da najlažje zmanipulirat za kako vojno. Brez enih ne bi bilo drugih in obratno.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
|
|
|
Natisni
