JozicaH
|
Podobno, a veliko prej, po malo več kot pol leta vrtca. V vrtcu so mi rekle, da je vse ok, da je problem drugje, a moja 2-letnica je jokala ko dež (že doma, ko sem omenila vrtec) in se me oklepala, da so jo mogle trgat od mene, pa prej nikoli tako. Pa sem tako mimogrede ob igri in z igro načela pogovor, enkrat, dvakrat, da mi je povedala, kaj jo tare, kaj je tako hudo. Problem je bil fantek, ki jo je grizel, povedala tudi kdo. prišla je parkat pogrižena domov, a iskreno povedano tega nisem povezala s krizo, sploh ker so v vrtcu zatrjevale, da je vse ok, doma pa smo tudi imeli nekaj sprememb. Naslednji dan sva se šla z mojim pogovorit, kako bodo ukrepale, kaj bodo naredile, so rekle (vzgojiteljice in svetovalka), da nič ne morejo, da to otroci pač počnejo in da ne morejo na vsakega 100% pazit. Ker nama to ni bilo dovolj oz. z odgovorom in reakcijo nisva bila zadovoljna, sva vztrajala pri tem, da jo prestavijo, ali v drug oddelek ali v drug vrtec. HB smo imeli srečo in se je v parih dneh sprostilo mesto v drugem vrtcu sicer med starejšimi. No, od takrat ni več sledu o kaki krizi, solzah, žalosti, zdaj šele vidim, kako je, ko gre otrok z veseljem v vrtec, kaj je imeti družabnega otroka (prej se je otrok kar malo bala) in tudi nenehne bolezni so se nehale. Tako da raziskuj, pogovarjajta se, toliko stari otroci znajo marsikaj povedat, samo čas si je treba vzeti. In pri takih reakcijah je vedno nekaj zadaj. lahko da tudi kaj, kar se nam ne zdi grozno, pa otroku je. Treba ga je razumet in delat na spremembah, marsikaj se da že rešit s pogovorom, nasvetom (kot je ena od predhodnic rekla). Pa bodite vztrajni, tečni, karkoli, saj gre za vašega otroka in za to, da polovico ali več dneva preživi tam ali srečno ali v strahu/žalosti/nervozi.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, Ž se je navelical in je nasel nekoga drugega. 
. 
