|
Dejan02 -> Temne plati pornografije (15.8.2014 10:31:57)
|
Zadnje čase veliko berem o škodljivih učinkih pornografije. Ali pornografija človeku res lahko škodi, ali res povzroča zasvojenost oz. motnje v normalnem delovanju in doživljanju realnosti? Mnogi se tovrstnim vprašanjem le nasmehnejo, češ, le kako ti kaj takega lahko škodi. Nekateri, zlasti tisti, ki imajo od pornoindustrije korist, pa bodo z veseljem poudarili celo to, da s podobnim razmišljanjem sodiš v zaplankani svet srednjega veka. Pa vendar, pornografija še z daleč ni tako zelo nedolžna, kot se sprva zdi. Svojo trditev pa snjujem na podlagi lastne izkušnje.
Da bi lahko razumeli povedano, moramo najprej razumeti, da s svojimi besedami nikakor ne napadam naravne spolnosti, ki je krasna in čudovita, temveč zgolj nerealistične in poneumljajoče podobe, ki predstavljajo najbolj iskani materijal na spletu. Slednji je lahko vir izredno poceni, zanimive in intenzivne sprostitve, ki nas v hipu popelje v svet užitka in zabave. Prične se kot nedolžno odkrivanje spolnosti, spoznavanje samega sebe in sveta okoli nas, a lahko za seboj potegne celi kup težav, ki jih običajno ljudje sploh ne pričakujemo.
Na začetku je že pogled na golo telo dovolj, da se v tebi predrami tisti čarobni občutek, ki te v sunku in vrtincu dvigne do neba. A vkolikor se s takimi vsebinami srečuješ bolj ali manj redno (misleč, da je to itak nekaj povsem normalnega/naravnega), golo telo kmalu ni več dovolj za isti učinek. Človek se določenih vsebin preprosto navadi/naveliča, pri čemer izgubijo svoj prvotni sijaj in za isti učinek potrebuje nekaj več. Tako kmalu pričneš prodirati globlje in globlje v omamne skrivnosti, posegajoč po vedno bolj živahnih vsebinah. In kmalu tudi te niso več dovolj, potrebuješ nekaj še bolj živahnega.
Na taki točki se je človek navadano že povsem oddaljil od namena in bistva spolnosti in si že dodobra popačil vsak pogled na zdrav in izpolnjujoč odnos. Na (morebitnega) partnerja pričnemo gledati kot na objekt lastne zadovoljitve, pričakovanja pa postanjeo povsem nerealna. In tu se pričnejo problemi. Običajen seks, ki ga lahko doživimo v realnem odnosu, zaradi bistveno manjše intenzivnosti občutkov od tiste, ki smo jo na nenaraven način toliko časa spodbujali in stopnjevali, ni več dovolj da bi se vzburili. Rezultat? Erektilna disfunkcija, posledična nezmožnost vzpostaviti pristen odnos in na koncu: FRUSTRACIJA!!!
Za tolažbo/nadomestilo se mnogi ob tem zatečejo nazaj k pornografiji in se tako še bolj izolirajo od nujno potrebnih družabnih stikov in partnerskih odnosov. Spet drugi, še vedno mladi, pa pričnejo posegati po preparatih za izboljšavo erekcij oz.spolnega poželenja. Vendar pa oboje pomeni negovanje anomalije in človeka pahne še globlje v težavo.
Rešitev? V kolikor zaznavaš, da se ti dogaja karkoli podobnega, NEMUDOMA PRIČNI S POPOLNO ABSTINENCO OD PORNOGRAFIJE IN MANSTURBIRANJA. Potrebno je približno šest tednov absolute abstinece, da se spet vzpostavi bolj ali maj naravno doživljanje spolnosti. Na tej točki, prični iskati spolno zadovoljstvo v zdravem odnosu in nikakor pred ekranom. V kolikor pa ugotoviš, da omenjene abstinecne nisi zmožen opraviti sam, potem se zavedaj, da potrebuješ strokovno pomoč. Kadar določenega vedenjskega vzorca nek posameznik ni več zmožen sam kontrolirati, takrat govorimo o ODVISNOSTI!!!
|
|
|
|