patrino
|
IZVIRNO SPOROČILO: Kimi6
Živjo,
zanima me kako si organizirate dan, da ni vsega preveč. Meni se zdi, odkar imam otroke, da sem kar malo pozabila na sebe, vendar se ne znem izkopati iz tega začaranega kroga. Zjutraj služba, popoldne preživim čas z otroki zvečer me čaka pa še en kup pospravljanja, likanja, delo na vrtu. Kdaj si najdete čas zase? Se mi zdi, da samo še hitim od ene obveznosti do druge. Kako si ve organizirate dan, teden?
Nekako se mi zdi, da ko so enkrat otroci, pa služba in druge obveznosti, pa partner in njegove obveznosti, itd, ni človeka, da ne bi vsake toliko časa " zaplaval" oz. imel občutek, da je vsega preveč. Da bi se temu izognili po moje ni nekega enotnega recepta. Predvsem zato, ker so si družine in potrebe v njih tako različne. Po moje je potrebno v vsaki družini postaviti neke prioritete, jih izločiti oz. poudariti, vse ostalo pa se potem samo poklapa. S tem mislim, da smo si v prioritetah pač različni. Enim je prioriteta kljub otrokom, še vedno služba, drugim tipi top pospravljeno stanovanje, tretjim partnerski odnos, četrtim čas preživet z otroki. Kaj je najpomembnejše ve vsak zase. In ko to veš in če se uskladiš z ostalimi člani družine, je to to.
Pri nas sva midva res zelo zaposlena. Če ne bi na silo , če lahko tako rečem, izsilila vsakodnevnih skupnih kosil, se marsikdaj ne bi vsedli skupaj do poznega večera. Oz. bi otroci prej hodili spat, kot bi videli oba. Zaradi tega, sva ( k sreči lahko) zorganizirala svoje dejavnosti tako, da se vsak dan okrog treh zberemo pri kosilu. Vsi. Vsak dan se kuha kosilo, kar včasih ni najbolj lahko in kuharju v neznanski užitek, vendar nam skupen obrok res veliko pomeni. Včasih potem mož odbezlja naprej na sestanek, ali jaz med papirje, vendar nekako vedno nekdo ostane popoldne doma v hiši z otroki. Ta večja prevažamo na dejavnosti,delamo naloge, ta malega šlepamo zraven. Do 7 zvečer ponavadi spet prikapljamo vsi domov. Tedni nam drvijo, malo se ustavijo ob vikendih.
Sama gospodinjska opravila si razdelimo, ker drugače pač ne gre. Mulčki odnašajo smeti, po potrebi sesajo ( imamo seznam), jaz in mož kuhava ( kdor je pač prej doma), perilo peremo vsak dan, suši sušilec ponoči, likamo bolj malo oz. le srajce itd... Generalno pospravljamo ob petkih oz. sobotah dopoldne ( pomivanje stanovanja, ...).Kljub temu je velikokrat raztur, pa to še ni konec sveta.
Večji so otroci lažje je. Resnično. Še posebej, če se držiš neke rutine . Seveda , kot sem že rekla, vsake toliko časa pride kriza ( pri nas je to, če kdo od naju zboli, če je bolan kateri od otrok, če mora kdo od naju na službeno pot, ...) in letos smo kar nekajkrat dihali na škrge. Vedno, čisto vedno, se takšna kriza pozna na otrocih, na partnerskem odnosu. Vsaj pri nama. Otroci popustijo v šoli, postanejo bolj zahtevni, iščejo več pozornosti, midva zaradi pomanjkanja časa za naju oz. za vsakega posebej, večkrat butneva v nesoglasja oz. se nimava časa pogovoriti. Če je volja na obeh straneh , se prerine tudi to in gre veselo naprej.Kakšni dve leti nazaj, sem o hobijih, ki sem jih imela pred otroki le pobožno sanjala. Sedaj mi v večini uspe vsak teden priti v večernih urah ( po 8. uri zvečer) na vajo pevskega zbora in če je teden dober še na odbojko v krajevni klub. Mož ima enkrat tedensko svoj hobi, ki mu polni baterije in lahko rečem, da je to to. Aja, imamo tudi vrt. Precej velik. Obdelujemo , urejamo in skrbimo zanj vsi. Včasih pa tudi noben. 
Kaj češ- sladkosti družinskega življenja. 
_____________________________
felico ne estas mezurita en oro...
|
Natisni
