|
ronja -> RE: govorno hiperaktiven otrok (27.5.2014 13:48:33)
|
Ker mu ne zmanjka in ne zmanjka in on hoče do konca povedat in pika... haha...
Samo to pa zna bit moteče... Mislim - težko bo imel prijatelje, ker takih gobcev ipak ne tolerira družba prav rada... Probaj mu razložit, da imajo tudi drugi kaj za povedat in da je fajn, če kdaj tudi posluša. Jaz sem bila navajena skakanja v besedo iz svoje družine, ap sem se tega lepo odvadila celo "na stara leta". Kliknilo mi je enkrat, ko je lubi rekel. "saj vem, da že veš, kaj hočem povedat, samo jaz bi vseeno rad povedal do konca." Ker v primarni družini je bila kultura govora kar se tega tiče porazna, vsi smo skakali en čez drugega in to gre lubiju še zdaj najbolj na živce pri mojih starših, ker sta res težka s tem.
res pa je, da vsi 4je radi govorimo in ko sina ni, hčerka non-stop govori, ker končno pride čist sam ona do besede... ponavad jo mali vedno prekinja in jo ne posluša... in potem izkoristi situacijo.
Tamala je tudi začela regljat, kadr ni bilo tavelike zraven, ampak to dokler še ni veliko govorila, potem"Počakaj, da sestrica pove." In potem nič več razpravljanja z njim, samo njo gledaš, njega ignoriraš, če hoče karkoli in se skloniš k njej: "povej, lubica, kaj si rekla, nisem slišala". Sicer jo bo povozil in ti o njej ne boš veliko vedela, če boš samo takrat kaj zvedela, ko njega ne bo zraven. Mislim, da se splača, midva sva našo ragljo precej umirila:). In tamala se je potem precej razgovorila:).
Pa veš, kaj se splača: da mu pokažeš, da se da uživat v tišini. Enostavno daš "nalogo": da zdaj bose pa samo poslušali šelestenje listja, recimo. Da se MORA skoncentrirat na nek zvok, ki prihaja OD ZUNAJ, ne iz njegovih ust. In da zna malo umirit misli, to prav pride, ne glede na to, kako brihten je in ne glede na besedni zaklad.
|
|
|
|