nejcko -> RE: Za goreče vernice in vernike - eno vprašanje (2.6.2014 11:25:20)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin IZVIRNO SPOROČILO: kalbo Se ne splača Patrino razlagat tega, ker bo vzela to kot osebni napad nanjo. Našla bo žaljivke v tvojem postu, al se jih bo pa poslužila in to tistih pod koleni, ne pričakuj, da bo štekala, ker ne bo. Aja, če pa bo, se bo pa delala trapasto. Obstaja rdeca nit - na zacetku relativizacija pedofilije v cerkvi do relativizacije vsega po vrsti... Na koncu zrelativizira samo sebe ins e vprasas, ce je tako relativizirana kot Lukka :) He he. No, da nadaljujem. [sm=smiley36.gif] Tisto strahospoštovanje oz. ponižnost, o kateri sem prej pisala, je v bistvu una zdrava ponižnost pred Bogom, zdravo strahospoštovanje, kjer se človek/vernik vedno zaveda svoje majhnosti pred Bogom. Z naslednjim primerom pa bom skušala predstaviti, kdaj vera postane sredstvo manipulacije in to se največkrat zgodi ravno s strani inštitucije. Bog namreč nikoli ne manipulira [sm=smiley1.gif] Vzemimo za primer zakonski par. Ljubezen, zaupanje, spoštovanje. V nekem trenutku se ta lepa zgodba obrne v zgodbo trpinčene žene. Mož od žene zahteva ubogljivost, ponižnost, odvzame ji moč svobodne volje, postavi pravila, kaj sme in česa ne. Počasi počasi ji pere možgane, da je grešnica, da je kriva, počasi jo izolira od sveta, ji s svojimi besedami zamegljuje pogled in trezno presojo, najprej z grožnjami, kasneje z brcami in udarci. Ženina ljubezen se počasi spremeni v sovraštvo do same sebe, zaupanje v strah v večen občutek krivde, in spoštovanje do moža v samozaničevanje. A bolj ko je žena prestrašena in poniž(a)na, večjo moč nad njo pridobiva njen mož. Postane bog v lastnem domu. Ima vso moč in oblast v svojih rokah. Dva scenarija sta možna za razplet te zgodbe. V prvem je žena povsem prestrašena in nevedna, saj se po vseh letih ne znajde več, da bi poiskala pomoč. Morda je celo noče, ker ... ker enostavno nima moči, ker enostavno verjame, da tako mora biti, še več, celo verjame, da si tako življenje zasluži, da je kriva ... popolnoma zmanipulirana čaka na konec, na odrešitev. (to ji lahko dasta v danem momentu le smrt ali njen bog/mož). V drugem primeru pa žena zbere vso moč, se zanese nase, zaupa vase (in pravega boga), poišče pomoč (znanje) izven svojega doma (inštitucije), prekrši vsa pravila, ki jih ji je postavil njen samooklicani bog, in ga zapusti. Postane boginja lastnega ognjišča. Njen mož, nekoč bog v lastnih očeh, pa (p)ostane navaden niče. Torej, dejstvo je, da ima Bog absolutno moč. Njemu ni ničesar treba dokazovati, ker je življenje samo zadosten dokaz o njegovi absolutni moči in naši majhnosti pred njim. Povsem drugače pa je z nami, ljudmi - in inštitucije ustanavljajo in tvorijo ljudje, navadni smrtniki, če smo natančni. In ljudje moramo moč šele pridobiti; pridobimo jo lahko na veliko načinov, a le en način je najbolj gotov in dolgoročen - represija. In kakor je mož brez trpinčene žene samo še eden od mnogih in ne bog, tako so verske inštitucije brez vernikov, ki obstoj boga v bistvu materializirajo, samo štiri stene s kupom parih osebkov med mnogimi. In tako kot se nasilni mož do konca in z vsemi sredstvi bori za obstoj svoje božje podobe, so se in se še vedno tudi verske inštitucije borijo za svoj obstoj. Vsem pa sta skupni volja do moči in želja po oblasti. p. s. Ta primer je samo slikovit prikaz, kako se da nekaj lepega in plemenitega zmanipulirati za dosego neplemenitih ciljev. In cerkve (katerekoli religije) tukaj niso nobena izjema.
|
|
|
|