ronja
|
Majusska, po tem, kar si napisala v drugem postu in po tem, da si pisala, da si imela že prej probleme z njo, ko se je bratec rodil in da je zlata, če njega ni zraven, bi rekla, da ji manjka časa s tabo/vama, SAMA, brez njega. Ni treba, da je tega časa več, vendar ona mora vedet, KDAJ lahko računa nanj, zato ti toplo priporočam, da uvedeš "čas z mami", lahko pa tudi čas z očijem, če bo on za, seveda:). Vsekakor pa čas z mami, to pri nas dela čudeže, dela dobesedno 100%.
Če meni ena pupa začne delat štalo, vem, da je rešitev zelooo enostavna: greva nekam sami, delava nekaj sami, karkoli, sploh nima veze, kaj. In vedno potem ratata super. Ko se je mali rodil, smo hodile punce same v lutke - in že to je bilo dovolj, čeprav sta bili skup. Še zdaj se jima zasvetijo učki, če rečem, da bomo nekaj "punce", fanta, bomo pa pustile doma/v drugi sobi, karkoli. In poturim lepo malega očiju, me pa se zabavamo po svoje. Verjemi, da bš tudi ti uživala , hčerkice so ena tako fajn igračka .
"time-outs don't work without time-ins" Male ne gane, če jo daš v drugo sobo, ker ni tega časa zgoraj. Tisti čas jim pa ogromno pomeni in so pripravljeni svašta naredit zanj. Še mali, gavnar, je ves besen, če ga dam stran od nas, ko teži.
Mislim, kaj ji naj dam kot trenutno kazen?
Nekaj, kar bo njo ganilo. Ne gane vsakega otroka isto. Malemu pomeni ogromno njegova pižama, recimo . Moraš dat slinček gor, če ješ, če nočeš, da bo umazana. NOčeš, ok, potem bomo dali pa potem gagico v pranje. Pa ga da gor:D.
ali pa se začne smejat tamalemu, če mu npr. kaj z žlice pade (potem se še tamali začne režat in je kaos)
Spremeni razlago: ne da ona tega ne sme, ampak da je ona VELIKA SESTRA, od katere se mali uči in se po njej zgleduje in ima za to odgovornost. "Lej, on tebe obožuje, če se mu ti začneš smejat, bo naredil vse, da bi te še nasmejal! Ampak saj nočeva, da bi on metal hrano okoli, ne? Veš, kakšno bi pa bilo, če bi vsi metali hrano okoli! Saj ne bi mogli nič skup delat potem!..." Otrokom se fajn zdi, če so veliki (večini, so izjeme, recimo moja tavelika hoče bit majhna in je zame vedno moja mala punčka, potem je pa vse ok - lahko je pa še vedno velika pametna sestra:D), če so kdaj oni "šefi" - torej da ve, da imajo njena dejanja vpliv na malega;) itd... Izkoristi to.
Risanke in sladkarije sploh ne, če pa mora v sobo je pa sicer razočarana in jezna vendar čez par minut se že igra v sobi kot da ni bilo nič.
Ne pusti je predolgo tam - pridi, ko je še razočarana in jo vprašaj, če bi se pogovorila. In se potem v miru zmenita. Če ne, se bo pač naučila sama zabavat in to je vse. To je sicer čisto praktično, vem, vendar ni to to, kar bi jo ti rada zdaj naučila. Tamlega odnesem stran in čez 5 sek. se lahko že zmeniva. Pri taveliki je nikoli niti stran nisem smela odnest, ker je taka mimoza in jo vsaka bedarija ful prizadane in bi naredila vse, samo da bo vedno zraven (kar je ultra nepraktično, ker včasih bi pa JAZ rabila time out:D).
V spalnici mej ključ v vratih in se ga navadi vsakič obrnit. kot ti pozabiš, tudi ona pozabi:)
Ljudje smo, pozabljamo, nimaš kaj. Za nevarnosti je najboljša rešitev, da jih probaš enostavno preprečit, dokler otroci niso dovolj zreli, da jim lahko zaupaš, pa še malo za ziher. Puncama vem, da bi lahko zaupala, vseeno ju ne pustim samih na plažo. Klinc, nočem da se utopita, čeprav R. že plava. Najbolj enostavna rešitev - gremo skup:). In jima povem, da ko bosta pa DOBRO plavali, bosta pa lahko šli sami - in imata motivacijo se naučit - win- win
Ko boste v družini menjavali kak jogi, kdorkoli, akterega jogi ti ni nehigienski, vzami star jogi in ga daj v dnevno na tla - za skakanje. To je najboljša igrača na svetu. Mi smo dali starega iz tamale posteljice - ga obožujejo, vsi trije, skoz skačejo gor - in nikomur se ne more nič zgodit .
Podpis pod mateyko - ne pričakujem, da bojo otroci takoj trznili. Pričakujem pa, da bojo odgovorili, če majo kaj za naredit še prej - kot si odgovoriva tudi z lubijem in njim, kadar kdo kaj reče. Veliiiiiko bolj otroci ubogajo, če jih PREJ opozoriš. "Lubica, do risanke je še 45 minut, treba si je pa še zobke umit, obrazek in rokice, it lulat, preoblečt v pižamico... počasi se bo treba spravit" "joj, mami, a lahko samo še to zrežem do konca?" "ok, samo da se boš potem hitro zrihtala, če hočeš bit pravi čas." Potem tisto zreže in:
a.) se gre zrihtat (zaželjena opcija:D)
b.) najde nekaj drugega, ker seveda pozabi, da bi bilo treba it ali pa se ji še ne da in bi še to stisnila vmes v ta čas (kaj naj bom tu jezna nanjo? Pa jaz sem ista! ) Jo opozorim: "Ej, mala, rekli sva da tisto zrežeš do konca, zdaj pa neki barvaš... Kaj je zdaj to?" "joj, mami, pa če to spada zraven..." (vstavi kirkoli razlog, zmeri nekaj najdejo, saj so brihtni tamali ). "Lej, meni je vseeno - ti veš, kdaj je pravljica/risanka, zdaj pa kakor hočeš." Pri nas fuuuul dela to, da enostvno vso to odgovornost prevalim na njih - oni se morajo zrihtat zaradi sebe. "Ok, bojo pa tebi zobke črvički pojedli, saj bojo tebe bolelo, ne mene. Meni ni všeč, če tebe boli, seveda, ampak ne morem ti pa zob umivat, če tam režeš." In potem tamali to kar sprejmejo, da je to njihova stvar. Seveda ne 2 letniki (no, vsaj ne vsi dveletniki:D).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
