|
nusi -> RE: poraz (13.4.2014 21:53:53)
|
Meni se zdi, da je problem predvsem v tem, da se ti smili, ker je tako nesrečen ko izgubi - pa sej je normalno, da se ti, nobena ne mara svojega otroka nesrečnega gledat, če je poleg vsega bolj ena nežna duša (tako sem razbrala iz prvega posta, ker kokr on nikoli nobenega ne odriva, prej drugi njega) se ti potem še tolk bolj smili. Dokler okrog tega ne zganjaš cirkusa ampak pri sebi predeluješ (in se žreš, kar mame kar prevečkrat delamo za brez veze [sm=smiley2.gif]), bo s časom pomoje čist ok. To, da je treba poraze prenesti mirno in se ne sikerat, se pobrat in it naprej... to ni vsem kar dano, se je treba naučit in se bo tudi tvoj tamal naučil, mogoče rabi še malo časa in izkušenj pa bo.
glede ločenosti čez noč - ga daš, ko se ti zdi, da je pravi čas in si otrok želi, sama ne potrebujem vrtca, da bo ločeval otroka od mene - me je kar malo zmotilo tole, priznam. Moj sicer hodi s starimi starši na morje, z vrtcem pa noče in ga niti ne bi silila za nobeno ceno. mislim pa, da v resnici ni nobene potrebe, da otrok sploh spi kjerkoli drugje dokler je tako mali, če pač ne želi in ni situacija takšna, da bi moral. Pomoje ne bo zaradi tega nič manj samostojen in dorasel ali karkoli že.
Strele, superge in spreji [sm=smiley36.gif] - ja so lahko dobra spodbuda, samo na prvem mestu jaz vseeno poudarjam, da je moč kar v njem, smo pa tudi mi v fazi, vitezov in ostalih junakov (pogumnih, močnih in oh in sploh [sm=smiley36.gif]) pride pa mine v valovih
|
|
|
|