Bravissima
|
Pozdravljene! Sem sredi 1.postopka ivf z darovanim semenom. Ogromno sem že prebrala na temo ivf in tako dalje. Ko pa sem se zacela sama spikati 14.3 in sem vceraj, v pon preživela punkcijo ter našla to temo, sem si rekla, moram se pridružit. Ker je lažje to deliti z nekom, še posebej, če si v postopku z darovanim semenom. Nisem še stara 30, dr v lj mi je rekel, da pri meni ne bo problema, ker zgleda vse ok. Bila sem na kratkem protokolu Puregon 200 enot. Imela 8 foliklov, a potem me je malo šokiralo, ker sem izvedela, da sem pridelala samo 8 celic. Seveda sem šla brat podatke, kaj to pomeni, in postala žalostna. To je malo celic za mojo starost. Transfer me čaka v soboto, upam, da se bo kaj razvilo do takrat. Res mi ni jasno, zakaj sem pridelala tako malo. Sem razmeroma mlada, pri meni so raziskave obetale, da sem v super stanju, celo dr in moja g sta mi govorila, da znam že v prvo zanosit. Mogoče je tu psiha kriva, ker si res želiva otroka, pa čeprav preko tega. Danes je materinski dan in naju boli, ko vidiva novice okoli tega. Že prejšnji materinski dan je bil grozen, saj sva takrat prvič izvedela, da je moj partner po vsej verjetnosti čisto neploden, kasneje pa se je to še potrdilo. Zdaj, ko sva se pa tako veselila te možnosti (ker za posvojitev iz tujine zaenkrat nimava financ, za slo otroka pa je čakalna doba predolga in še tu je nesigurno, če ti ga dodelijo), me je ta novica ob punkciji kar šokirala. In potem seveda začneš razmišljati, ja kaj pa, če sem še jaz neplodna... Pomaga, ko tu pišem, ker okolici tega ne moreva povedati zaenkrat. Poveva jim za postopke, ne pa vseh podrobnosti. Za vse, ki ste trenutno v istih stiskah, čakanju, mogoče tudi bolečinah- z vami sem v mislih!! Držte se, ker vem, kako je, ko vidiš prijateljico, ki naravno zanosi ali pa vidiš njene male otroke, obenem pa sama trpiš v sebi, čeprav tega mogoče ne pokažeš navzven. Upam, da vam bom po soboti lahko povedala kakšno bolj optimistično novico.
|