|
Anonimen -> Moje pikice ni več... (16.9.2005 20:59:30)
|
Po dobrih osmih tednih sreče in veselja, se vam žal pridružujem tudi jaz. Danes sem bila v bolnici, kjer so mi opravili abrazijo. Na UZ se je videla samo vrečka, pa se je že luščila.
Zdaj, ko je za mano (vedela sem že od ponedeljka, da najbrž ne bo vse v redu, krvavela pa skoraj ves čas), se moram le še spopasti s to žalostjo, s tem groznim občutkom obupa. Včasih me prime, da bi kričala! Zakaj jaz? Ne morem verjet! Še vedno upam, da se bom zbudila in ugotovila, da je bila vse skupaj ena sama nočna mora.
Ko sem se zbudila iz narkoze, sem planila v tak jok , tako mi je bilo hudo, ko sem uvidela, da je že za mano. Da ni več moje pikice...
Kako je šele pri vas, pri katerih se je to zgodilo še drugič ali celo tretjič in četrtič? Ali je potem še huje?
Punce, za vse nas držim pesti, kjlub vsemu sem optimist, tudi na nas čaka nekje naša mala pikica, ki nas bo razveseljevala in nas tudi kdaj jezila.
Pustimo času čas za prebolevanje in potem novim zmagam naproti! LP
|
|
|
|
