kalisi
|
Zaradi davčne politike, kajne - saj o tem že vrabci čivkajo! Pa smo spet tam, kjer se skoz vrtimo - pri državi. Ona je tista, ki ima vse vzvode v rokah, da postavi stvari tako, da bojo delovale dobro.
Davčna politika ima pri tem bolj malo zraven. Čeprav delodajalci ves čas tulijo, da so davki previsoki, smo pravzaprav nekje v zlati sredini v Evropi. Konec koncev imajo skandinavske države zelo visoke davke, pa tam delodajalci ne jamrajo. Pa ne me narobe razumeti. Jaz sem za to, da se davki še znižajo, sploh dohodnina in da se na primer bolj obdavči potrošnja. Ampak s tem ne bomo rešili problemov slovenskega gospodarstva, ki tiči v neinovativnosti in neprilagodljivosti.
Zakaj je avstrijski delavec bolje plačan? Hja, prvič življenjski standard je v Avstriji precej višji kot v Sloveniji. Avstrijski BDP je približno dvakrat višji kot v Sloveniji. Avstrijci torej ustvarijo skoraj dvakrat več kot Slovenci. Njihovo gospodarstvo je precej bolj tehnološko razvito kot slovensko. Slovenci, kot je pregovorno znano, iz Nemčije uvažamo 10, 20 let stare stroje, ki jih Nemci prodajajo kot staro železo. Na takšni stopnji razvoja pač smo. Zato si tudi Nemci lahko privoščijo višje plače. Po drugi pa je treba vedeti, da imajo zato tudi višje življenjske stroške. Za Nemčijo lahko povem, da so stanovanjski stroški na primer, precej višji kot v Sloveniji. Hrana v trgovinah je cenovno nekje na enaki ravni, z veliko izjemo mesa, ki je tudi dva do trikrat dražje.
Pa še glede predrage delovne sile. Ja, delovna sila je predraga, ker naši delodajalci (pa ne vsi, mnogi so že zdavnaj ugotovili, da so Kitajci in še kdo drug pač tu neprimerno konkurenčnejši) mislijo, da je naša konkurenčna prednost poceni delovna sila, namesto da bi vlagali v tehnologijo in znanje, inovativnost, izdelke z visoko dodano vrednostjo. Ampak, tudi to se, sicer počasi, a vztrajno spreminja. Po medijih je vse polno novic o slovenskih inovacijskih dosežkih. In tega bo vedno več. Tako kot Kitajci ne morejo več s poceni delovno silo konkurirati tekstilnim delavcem iz Vietnama, Bangladeša itd, tako bo tudi Slovenija počasi naredila preskok v inovativno gospodarstvo. Na žalost počasi, ker so nekatere vzhodnoevropske države, ki so v 90. letih precej zaostajale za nami, že naredile ta miselni preskok in je v njihovem izvozu precej višji delež visokotehnoloških izdelkov.
Kakorkoli, jaz ne bi vrgla puške v koruzo. Smo mlada država in se moramo šele naučiti imeti svojo državo. To pa traja generacije. Tudi skandinavci niso bili vedno za v zgled.
In še o kmetih. Ali naj jim zdaj puško na glavo prislonimo, da ne bodo kupovali traktorjev? Seveda bi država lahko ukinila te subvencije. A zgleda, da je tudi na ministrstvu bilo nekomu v interesu, da se traktorji kupujejo.
petea - se popolnoma strinjam. Ampak, to da se ne znamo tržiti, ni problem samooskrbe, ampak problem trženja. Ne znamo razmišljati globalno, to je naš problem. Je pa tudi res, da smo majhna država in da nas nihče ne pozna. To je dejstvo in si nima smisla zatiskati oči pred dejstvi. Se pa vseeno da prodreti na tuje trge. Na primer, tu v Nemčiji sem v eni verigi supermarketov zasledila dve štajerski vini. Ni veliko, nekaj pa je. Če bi se znali prodajati, bi najbrž uspeli na nemške police spraviti tudi kraški pršut. Tu lahko kupiš nemškega, italijanskega, španskega. Ni vrag, da ne bi bilo prostora še za slovenskega.
Tega o inovativni družbi, odvisni od drugih, ne razumem prav dobro... Je pa dejstvo, da brez inovacij ne gre. Ravno inovacije so tiste, ki so izboljšale svet. Na primer v kmetijstvu plug, pa kolobarjenje in tudi traktor - samo da teh je pri nas bistveno preveč za površine, ki jih imamo. Ima že skoraj vsaka solata svojega  .
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, motiko v roke in na njivo. Pozimi je pa kislo zelje itak zakon.
. Najbrž so bila premajhna, ne dovolj lepa, ali kaj, ne vem, ker to nisem več spraševala.
In naša posestna struktura kmetij je precej drugačna od nemških - (pre-)majhne kmetije, razdrobljena zemljišča, premalo tržišče oz. preveč raztreseni individualni porabniki - preredka in premalo znana mreža prodajalnih mest takšnih izdelkov na dosegu glavnine potrošnikov. 
